Pregled objav po času
-
Izpodbijanje očetovstva
Ustavno sodišče je jeseni 2015 razveljavilo omejitev izpodbijanje očetovstva le do 5. leta otrokove starosti in je sedaj možno izpodbijati očetovstvo do otrokove polnoletnosti. Je pa potrebno vložiti tožbo v roku enega leta, ko izveste za okoliščino, ki porodi očetu dvom. Okoliščino lahko izveste npr. od priče, morda pa vam je mati povedala kar sama
-
Neplačevanje preživnine
194. člen Kazenskega zakonika: (1) Kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, se kaznuje z zaporom do enega leta. Analiza Oče ni dajal nič preživnine zato je bil pogojno obsojen na 6 mesecev na
-
Odtujevanje staršu
Znaki odtujenega otroka Zavračanje stikov. Otroci zahtevajo plačevanje preživnine obenem pa zavračajo stike očetu. Izogibanje stvarem očeta. Otrok se izogiba vzeti obleke ali igračke od izgubljenega starša domov. Uničevanje osebnih predmetov. Pod psihično nasilje štejemo uničevanje osebnih predmetov. Fotokopija matere. Otroci se izražajo kot popolne male fotokopije odtujujočega roditelja. V izgubljenem roditelju ne morejo videti
-
Nasilje v družini (psihično, fizično)
Organizacije za zaščito žensk propagirajo “da za nasilje ni opravičila”, “da je lahko vsak moški nasilen” in “da nasilje v družini obstaja vendar ga je težko dokazati”. Ob feminiziranih ustanovah, ohlapnim kriterijem, vse to materam omogoča, da enostavno zlorabljajo sistem proti očetom. Za dokazovanje fizičnega nasilja telesni znaki nasilja niso potrebni. Očete matere prikažejo po
-
Pasivna agresivnost
Agresija pri ženskah se lahko razlikuje od nasilja pri moških. V primeru sporov ženske ponavadi obrekujejo, širijo govorice, vlagajo lažne ovadbe in stigmatizirajo nasprotnike, da bi jih izolirali v družbi. Pasivno-agresivno vedenje je prikrita oblika družinskega nasilja. To ni fizično nasilje, je prikrita agresija za fizično odstranitev očeta. Pasivna agresivnost je dolgotrajno stanje, v katerem
-
Patološko laganje
Laganje je lahko tudi simptom patološkega stanja – osebnostnih motenj, kot so psihopatija, sociopatija, narcisoizem ali mejna osebnostna motnja. Patološke lažnivce je težko prepoznati med ljudmi, s katerimi se srečujemo, saj so v večini zelo prepričljivi. Lažejo konstantno preko daljšega časovnega obdobja. Kadar preveč sprašuješ in rineš vanj, bo vse obrnil tako, da boš na
-
Ženska psihopat
Eden ključnih karakteristik psihopatije je pomanjkanje čustev, tako negativnih kot pozitivnih. Taki ljudje nimajo nobenega občutka sramu in navidezno pozitivna čustva, ki jih kažejo, so zgolj igranje. Pomanjkanje bojazni jim onemogoča, da bi se učili na napakah, pomanjkanje slabe vesti pa jih napeljuje k neodgovornemu obnašanju in krutosti do ostalih ljudi. Simptomi psihopatskega vedenja: očarljivost
-
Pravna ureditev nasilja v družini
V slovenski pravni ureditvi poznamo več zakonov, ki se neposredno ali posredno dotikajo nasilja v družini in tako določajo okvire za ustrezno in učinkovito ravnanje institucij na tem področju. Vse seveda s ciljem zagotavljanja pomoči samim žrtvam nasilja. To problematiko posredno ureja že sama Ustava RS, saj vsako nasilje namreč pomeni kršitev človekovih pravic in
-
Zakon o varstvu javnega reda in miru
Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20) v šestem členu definira prekršek nasilnega in drznega vedenja, kamor lahko spada tudi nasilje v družini. Gre za izzivanje, spodbujanje h pretepu, pretepanje, vedenje na drzen, nasilen, žaljiv način s katerim pri žrtvi povzroči občutek ponižnosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. To se sankcionira z
-
Obligacijski zakonik
Pri pojavu nasilja v družini je lahko relevanten tudi 179. člen Obligacijskega zakonika(Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631), ki določa, da za pretrpljene telesne ali duševne bolečine, skaženost, razžalitev dobrega imena in časti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice in za povzročen strah, lahko oškodovancu (žrtvi) pripada pravična odškodnina, kljub temu
-
Zakon o kazenskem postopku
Uporaba tega zakona pride v poštev takrat, ko mora policija v primeru nasilja v družini, odvzeti osumljencu prostost, ker je ta storil kaznivo dejanje. Izpolnjeni morajo biti pogoji iz 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 , 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US, 89/20 – odl. US, 191/20 – odl. US in 200/20). Podan mora
-
Zakon o nalogah in pooblastilih policije
Na področju nasilja v družini je predvsem uporabljiv 60. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US in 47/19), ki ureja ukrep prepovedi približevanja, ki ga lahko izreče policija povzročitelju nasilja. Zakon za to zahteva dva kumulativno izpolnjena pogoja. Policija bo njuno izpolnitev ugotavljala predvsem na podlagi dotedanjega obnašanja