Za lažjo umestitev v naslovu navedenega predloga in zahteve v kontekst ter boljše razumevanje slednjih, uvodoma najprej na kratko o orisu spora iz sklepa  Višjega sodišča v Ljubljani z opravilno številko IV Cp 2573/2018. Udeleženca tega postopka imata dva skupna otroka: mlad. A. in mlad. B. Deklici sta zaupani v vzgojo in varstvo mami. Stike med otrokoma in očetom sta... Preberite več

Onemogočanje stikov z otrokom s strani matere je potrebno prijaviti in to v čim krajšem možnem času. Lahko gre namreč za kaznivo dejanje po 190. členu Kazenskega zakonika (odvzem mladoletne osebe). Ovadba kaznivega dejanja se poda na okrožnem državnem tožilstvu pisno ali ustno, v času uradnih ur. Lahko jo podate tudi na katerikoli policijski postaji ali oddelku policije, kjer je... Preberite več

V prispevku bom predstavila tri zgodbe očetov, ki prikazujejo težavno in dolgotrajno pot do zadoščenja. Le tega so namreč morali poiskati pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), ki je vsakemu izmed njih tudi prisodilo odškodnino. Iz primerov izhajajo pomembne ugotovitve ESČP na področju družinskega prava in odgovornosti države. Želim si pa, da predvsem služijo kot vzpodbuda,... Preberite več

Lažna ovadba o zlorabi otroka se lahko pojavlja kot učinkovito sredstvo v sporu med staršema. Zlorabo naj bi zakrivil oče, ki je lahko posledično zaradi dolgotrajniih postopkov dalj časa (tudi dve leti in več) ločen od svojega otroka. Oče je tako popolnoma izključen iz že tako neurejene družinske situacije ter stigmatiziran s spolno zlorabo. O nepopravljivih posledicah, ki iz... Preberite več

Po 65. členu Družinskega zakonika ( v nadaljevanju DZ) imata zakonca možnost, da izbereta in določita vsebino njunega premoženjskega režima s sklenitvijo pogodbe. Če ostaneta pasivna, pa se uporabijo določbe zakonitega premoženjskega režima, torej določbe zakona. Že na začetku ponovno izpostavljam, da je tudi glede premoženjskih posledic zunajzakonska zveza popolnoma izenačena z zakonsko zvezo. V nadaljevanju sicer govorim o premoženju... Preberite več

100. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) določa, da lahko nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje IN brez svoje krivde ni zaposlen, od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze. To lahko stori tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze, če so pogoji za preživljanje obstajali... Preberite več

Ločitev zakonske zveze oz. prenehanje zunajzakonske skupnosti lahko predstavlja izredno psihično obremenjujoč dogodek v samem življenju posameznika. Poleg tega pa lahko privede tudi do hujših pravnih zapletov. Za boljšo pripravljenost je vsekakor nujno vsaj osnovno poznavanje postopka same ločitve. Ta namreč tudi rezultira v določitvi skrbništva in preživljanja otrok ter delitvi premoženja. V praksi se dogaja na primer tudi,... Preberite več

Iz osmega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah izhaja pravica do stikov otroka z obema staršema. To ureja tudi Konvencija Združenih narodov o otrokovih stikih, ki določa da ima vsak otrok po možnosti pravico, da pozna svoje starše in da ti skrbijo zanj. Določa tudi, da morajo države pogodbenice spoštovati pravico otroka, ki je ločen od enega ali obeh... Preberite več