Kakšni so načini in postopki ločitve zakoncev?

Ločitev zakonske zveze oz. prenehanje zunajzakonske skupnosti lahko predstavlja izredno psihično obremenjujoč dogodek v samem življenju posameznika. Poleg tega pa lahko privede tudi do hujših pravnih zapletov. Za boljšo pripravljenost je vsekakor nujno vsaj osnovno poznavanje postopka same ločitve. Ta namreč tudi rezultira v določitvi skrbništva in preživljanja otrok ter delitvi premoženja. V praksi se dogaja na primer tudi, da se zakonca formalno ne ločita in se zgolj odločita, da ne bosta več živela skupaj. Vsekakor v tem primeru pride do težave, ko pride do smrti enega in drugi po njem deduje. Šele s pravnomočno ločitvijo zakonca namreč ne dedujeta več eden po drugem.

Postopek same ločitve lahko začnete tako, da na pristojno okrožno sodišče pošljete predlog za razvezo zakonske zveze ali tožbo za razvezo zakonske zveze. V kolikor z zakoncem nimata otrok, lahko razvezo opravita tudi s sporazumom pri notarju. Pri nas tako poznamo sporazumno razvezo (pred sodiščem ali pred notarjem) in razvezo zakonske zveze na tožbo.

Zakonca, ki nočeta več živeti skupaj, lahko na sodišču vložita predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. Zakoncema ni potrebno navajati razlogov za njuno odločitev. Sporazumeti se morata tudi o vseh bistvenih vprašanjih, ki se postavijo glede njiju in skupnih otrok. Tako morata zakoncu predlogu za sporazumno razvezo predložiti sklenjene sporazume:

  • o varstvu in vzgoji: starši se lahko sporazumejo, da imajo še naprej skupno varstvo in vzgojo otrok, da so vsi otroci pri enem od staršev ali da so eni pri enem in drugi pri drugem. Priložen mora biti tudi sporazum o skupnem prebivališču otroka;
  • o preživljanju otrok;
  • o njunih stikih z otrokom.

V obliki izvršljivega notarskega zapisa morata priložiti še naslednje sporazume:

  • o delitvi skupnega premoženja zakoncev (vanj spada tudi stanovanje zakoncev, kupljeno iz sredstev skupnega premoženja);
  • o tem, kdo od zakoncev, ki sta živela v najetem stanovanju, ostane oziroma postane najemnik stanovanja;
  • o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

 Zakonca, ki imata skupne otroke, se pred vložitvijo predloga za sporazumno razvezo udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo in sicer osebno ter brez pooblaščencev. Zakonska zveza se šteje za razvezano, ko postane sodba pravnomočna.

Osnutek predloga za sporazumno razvezo najdemo na: https://www.informiran.si/survey.aspx?docID=848

Sporazumna razveza pred notarjem je možna, če so kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

  • zakonca, ki se želita razvezati pred notarjem, nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb;
  • zakonca skleneta sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od zakoncev po razvezi ostane oziroma postane najemnik stanovanja, v katerem živita in o preživnini za nepreskrbljenega zakonca. Navedene sporazume je potrebno skleniti v obliki notarskega zapisa, kjer ni z zakonom predpisane neposredne izvršljivosti;
  • v obliki notarskega zapisa mora biti sklenjen tudi sporazum zakoncev o razvezi njune zakonske zveze pri notarju.

Zakonska zveza je razvezana s trenutkom podpisa notarskega zapisa o sporazumni razvezi in na podlagi soglasne volje zakoncev.

Razvezo zakonske zveze na tožbo lahko zahteva zakonec, ki zatrjuje obstoj razveznega razloga: nevzdržnost zakonske zveze. Ta mora tako dokazati, da je zakonska zveza zanj postala nevzdržna. Pri tem ni pomembno ali je nevzdržna tudi za drugega zakonca in kdo od zakoncev jo je povzročil. Zakonci kot vzroke v praksi največkrat navajajo neskladnost značajev, odtujenost zakonca, razmerje z drugim partnerjem. Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi tožbe v pravdnem postopku in s sodbo odloči o razvezi zakonske zveze, o varstvu in vzgoji, preživljanju otrok in o njihovih stikih s starši. V tem postopku lahko sodišče na predlog zakonca izda tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju in o izselitvi zakonca iz skupnega stanovanja, če je to potrebno, da se prepreči nasilje. Sodišče v tem postopku ne obravnava vprašanj glede obsega in deležev zakoncev na skupnem premoženju niti vprašanja delitve skupnega premoženja. Za to morata zakonca poskrbeti sama bodisi tako, da se o tem sporazumeta v obliki notarskega zapisa bodisi tako, da eden od njiju predlaga delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku (glede skupnega premoženja glej poseben članek). Če se v nepravdnem postopku izkaže, da je med zakoncema vendarle spor o obsegu skupnega premoženja ali o višini deleža, sodišče prekine nepravdni postopek in zakonca napoti na pravdo. Ko je pravdni postopek končan, se nadaljuje nepravdni postopek za delitev stvari.

Če sta starša o katerem od vprašanj glede otrok dosegla sporazum, ki ustreza otrokovi koristi, se ta v razveznem postopku zapiše v obliki sodne poravnave. Pri tem se upošteva tudi mnenje razsodnega otroka in centra za socialno delo.

Če se starša ne sporazumeta o vprašanjih glede otroka ali njun sporazum ni v otrokovo koristi, o teh vprašanjih mora odločiti sodišče po uradni dolžnosti.

Zakonska zveza šteje za razvezano, ko postane sodba pravnomočna.

Omenila bi še zunajzakonsko zvezo, ki je v današnji družbi vse bolj pogost pojav. Gre za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Ta je izenačena z zakonsko zvezo tako s stališča skupnega premoženja kot tudi preživljanja otrok. Dokaz za obstoj zunajzakonske skupnosti je predvsem skupno prebivališče, ki pa mora biti dejansko. Samega razpada le te ni potrebno registrirati, zunajzakonska partnerja se preprosto razideta. Pravila glede delitve skupnega premoženja in preživljanja otrok so enaka kot pri zakonski zvezi. Če torej obstajajo mladoletni otroci, se na pristojno sodišče vloži predlog ureditve preživljanja otrok po razpadu same zveze. Če se bivša partnerja med seboj ne moreta dogovoriti glede delitve skupnega premoženja, lahko partner, ki meni, da mu del premoženja pripada, vloži predlog za razdelitev skupnega premoženja na pristojno okrajno sodišče. Gre za nepravdni postopek. Če niti v tem postopku ne pride do sporazuma, lahko ta partner vloži tožbo na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja.

Viri

Erjavec, Nataša; Novak, Barbara: Komentar Družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019.

[Total: 0   Average: 0/5]

Share this post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *