Za lažjo umestitev v naslovu navedenega predloga in zahteve v kontekst ter boljše razumevanje slednjih, uvodoma najprej na kratko o orisu spora iz sklepa  Višjega sodišča v Ljubljani z opravilno številko IV Cp 2573/2018.

Udeleženca tega postopka imata dva skupna otroka: mlad. A. in mlad. B. Deklici sta zaupani v vzgojo in varstvo mami. Stike med otrokoma in očetom sta starša uredila s sodno poravnavo.  Dober mesec po dogovoru o stikih pred sodiščem je mama vložila predlog za spremembo stikov, ker naj bi stiki za deklico predstavljali psihično obremenitev. Predlagala je spremembo stikov tako, da bi deklici z očetom preživeli bistveno manj časa. Kasneje v postopku je mama predlagala izdajo začasne odredbe, in sicer je želela stike očetu prepovedati. Trdila je, da ima zlasti starejša hči hude težave ostati pri očetu preko noči, obe pa sta v stiski, kar se kaže z močenjem postelje, v zvezi z mlajšo pa je očetu očitala tudi sum spolne zlorabe. Sodišče je predlagateljičin predlog zavrnilo, je pa po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je zapovedalo izvajanje stikov pod nadzorom CSDvsak četrtek od 14.00 do 15.00 ure. Mama se je proti izdanemu sklepu pritožila, vendar je Višje sodišče v Ljubljani njeno pritožbo zavrnilo. Z začasno odredbo z 19. 2. 2018 je bilo določeno, da se nadzorovani uvajalni stiki deklic z očetom pričnejo izvajati 1. 3. 2018. Po opozorilu očeta je sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se do izdaje tega sklepa (13. 4. 2018) ni izvedel niti en stik. Sodišče prve stopnje je zaradi kršitve začasne odredbe z 19. 2. 2018 predlagateljici izreklo 500 EUR denarne kazni, v primeru, da ne bo plačana, predvidelo prisilno izvršbo, in določilo denarno kazen 750 EUR za primer nove kršitve. Iz obrazložitve te odločitve izhaja, da je sodišče prve stopnje predlagateljico kaznovalo, ker 1. 3., 15. 3. in 29. 3. 2018 ni omogočila stikov oziroma jih je preprečevala ter si ni aktivno prizadevala za izvršitev stikov, kot ji to nalaga pravnomočna začasna odredba. Mama v  pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da ne drži, da se stiki niso izvajali, ker bi jih preprečevala, temveč zaradi hudega odpora deklic do očeta, ki je posledica njegovega neprimernega vedenja do njiju in do predlagateljice v preteklosti. Navaja, da je po izdaji začasne odredbe deklici pripeljala vselej, ko nista bili bolni, ter se je izredno trudila, da bi ju motivirala za stik. V nadaljevanju pojasnjuje razloge, zakaj se posamezen stik ni izvedel in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Sodišče je kot bistveno med drugim poudarilo, da  že sam zakon (trenutno Družinski zakonik v drugem odstavku 141. člena) določa, da mora tisti od staršev, kateremu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike. Prizadevati si mora za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev. Tisti od staršev, ki izvaja stike, mora opustiti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otrok. Pritožbeno sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da je sodišče prve stopnje prepričljivo ocenilo, da so predlagateljičini verbalni odzivi in konkludentna ravnanja odražali njeno negativno stališče do izvrševanja stikov deklic z očetom, zlasti ker je njena obveznost tudi, da deklici pripravi na stik in jo vsesplošno zavezuje k aktivnemu ravnanju pri stikih deklic z očetom. Ker za izrek denarne kazni zadošča že ena kršitev, predlagateljica pa za dve od ugotovljenih treh ni ponudila nobenega dokaza je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.

Pri takem ali zelo podobnem scenariju pa vse bralce opozarjam tudi na možnost predodelitve otroka zaradi onemogočanja stikov , za katerega morajo biti kumulativno izpolnjene štiri predpostavke, tj. da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim staršem, da stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo, da bo drugi od staršev omogočal stike in da je le tako mogoče varovati otrokove koristi.

Sodna odločba glede pravice do osebnih stikov z otrokom se (praviloma) izvrši po določbah prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kot to določa prvi odstavek 238.f člena ZIZ. Sodišče tako dolžniku (v tem primeru materi) naloži izpolnitev obveznosti v določenem roku (običajno takoj) ter hkrati izreče denarno kazen za primer, če te obveznosti ne bo izpolnil. Za lažje razumevanje navajam sledeči primer: Sodišče je izdalo sklep o izvršbi, s katerim je dolžnici (materi) naložilo, da takoj omogoči stike upnika (očeta) z otrokom, kot so bili določeni v sodni poravnavi, za primer, če ne bo ravnala tako, pa ji je izreklo denarno kazen 2.000 evrov, ki se bo, če obveznosti ne bo izpolnila, prisilno izterjala, hkrati pa se bo dolžnici naložil nov rok za izpolnitev obveznosti ter izrekla denarna kazen, višja od 2.000 evrov.

Če imamo torej določeno pravnomočno pravno podlago (sodno odločbo), iz katere izhaja določitev stikov z otrokom, ki pa jo mati ne spoštuje, imamo možnost predlagati sodišču, da opravi dejanja izvršbe in izreče denarno kazen. Ker je namen izrekanja denarnih kazni v vplivanju na dolžnikovo voljo (v konkretnem primeru mame) , da bo zaradi teh (zagroženih ali izrečenih) kazni vendarle izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova (to je omogočanje izvajanja določenih stikov), mora biti denarna kazen tako visoka, da prepreči, da bi se dolžniku (mami) bolj splačalo plačevati kazni, kot pa izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova. Prvenstveni namen denarne kazni torej ni v kaznovanju, ampak je denarna kazen izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika (mame) doseglo spoštovanje obveznosti iz izvršilnega naslova, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam oziroma v konkretnem primeru v zagotovitvi osebnih stikov otroka. 

V nadaljevanju prilagam osnutek takšnega predloga za izrek denarne kazni in zahteve za neposredno opravo dejanj izvršbe ter krajša navodila za izpolnjevanje slednjega. Gre seveda za zelo posplošen osnutek, saj je dejanska vsebina predloga in zahteve odvisna od vsakega konkretnega primera.

S klikom na spodnjo povezavo, si ga lahko ogledate in tudi prenesete:

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJA OSNUTKA PREDLOGA ZA IZREK DENARNE KAZNI IN ZAHTEVA ZA NEPOSREDNO OPRAVO DEJANJ IZVRŠBE, ki naj se berejo skupaj z zgoraj priloženim osnutkom:

1) Navedemo opravilno številko sodne odločbe,  s katero je sodišče sprejelo odločitev glede stikov z otrokom. Na primer II N 356/2018.

2) Navedemo naslov sodišča, ki je odločilo o stikih z otrokom. Na primer Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za družinsko sodstvo, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana.

3) Navedemo lastno ime in priimek, naslov ter EMŠO. Na primer Miha Novak, Črtomirova ulica 1, Ljubljana, EMŠO: 123456789167

4) Navedemo ime, priimek, naslov ter EMŠO nasprotne udeleženke (matere) zoper katero vlagamo konkretni predlog.  Na primer Ana Jarc, Trubarjeva 1, Ljubljana, EMŠO: 12345678910123

5) Navedemo pravno podlago (sodno odločbo, ki se razume lahko kot sodba, sodna poravnava,…) s katero je bilo odločeno o stikih ter dan sprejetja slednje. Na primer na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II N 356/2018 z dne 1.12.2015.

6) Navedemo priloge, ki jih mislimo priložiti predlogu. Vedno priložimo kopijo pravne podlage, iz katere je razvidna določitev stikov na primer sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II N 356/2018 z dne 1.12.2015. Pogosto je smiselno priložiti tudi časovnico stikov, iz katere je razvidno kdaj se niso izvajali stiki, elektronsko pošto CSDja, nasprotne udeleženke in podobno. Priložimo torej vsa pisna dokazila, ki po našem mnenju kažejo na onemogočanje stikov oz. njihovo nepravilno izvajanje zaradi ravnanja matere same.

7)

a) Navedemo pravno podlago iz katere sledi določitev stikov z otrokom in na kratko opišemo kaj iz slednje izhaja. Na primer v zadevi je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo z opr. št. II N 356/2018 z dne 1.12.2015 odločilo, da stiki med otrokom (navedemo tudi ime in priimek in datum rojstva) ter predlagateljem  (navedemo tudi lastno ime in priimek) potekajo vsak petek in nedeljo od 12:00 do 18:00. 

b) Nato navedemo okoliščine, ki opravičujejo naš predlog. Gre predvsem na primer za navajanje, da so stiki, ki so določeni bili večkrat neupravičeno odpovedani s strani matere. Dobro je, da navajamo tudi točne datume izostankov stikov in vse izgovore, zakaj naj bi do tega prišlo. Lahko navajamo tudi katere koli druge okoliščine, ki kažejo na onemogočanje oziroma omejevanje stikov.  Na primer: predlagatelj navaja, da so stiki, ki so določeni s strani naslovnega sodišča, bili večkrat odpovedani. Tako so bili na primer odpovedani naslednji stiki: dne 12.3.2019, ko naj bi imela nasprotna udeleženka službene obveznosti, dne 15.3.2019 zaradi dopusta in podobno. Ali na primer, da nasprotna udeleženka sploh ni obvestila predlagatelja o neizvedbi določenega stika ali ga je o tem obvestila le malo pred začetkom slednjega.

c) Sklepno še lahko navedemo, da je jasno, da nasprotna udeleženka stike onemogoča in jih preprečuje, ko neupravičeno otroka ne vozi na stik, kar je po mnenju predlagatelja v nasprotju z varovanjem največje koristi otroka (ime in priimek). Ker so torej ravnanja nasprotne udeleženke naperjene v preprečitev vzpostavitve zdravega odnosa med predlagateljem in otrokom, je nujno potrebno, da se izdana sodna odločba nemudoma izvrši, saj nastajajo nepopravljive posledice tako pri otroku kot pri predlagatelju.  Predlagatelj kot upnik tako naslovnemu sodišču predlaga, da neposredno opravi izvršilna dejanja v zvezi s konkretno sodno odločbo ter nasprotni udeleženki za vsako morebitno kršitev izreče denarno kazen v višini na primer 400,00 EUR na račun naslovnega sodišča.

Seveda lahko seveda vsak posameznik sklepne misli spremeni oziroma prilagodi svoji konkretni situaciji.

8) Navedemo dokaze, ki kažejo na kršitev konkretne sodne odločbe s strani matere. Na primer pravna podlaga, s katero so določeni stiki in je kršena, časovnica stikov, obvestilo s strani CSD, elektronska pošta, sms sporočila, iz katerih izhaja odpoved stikov in podobno. V bistvu gre za ponovitev vsega, kar prilagamo kot priloge predlogu.

9) Kraj in datum ter lastno ime in priimek ter podpis.