Za lažjo umestitev v naslovu navedenega predloga in zahteve v kontekst ter boljše razumevanje slednjih, uvodoma najprej na kratko o orisu spora iz sklepa  Višjega sodišča v Ljubljani z opravilno številko IV Cp 2573/2018. Udeleženca tega postopka imata dva skupna otroka: mlad. A. in mlad. B. Deklici sta zaupani v vzgojo in varstvo mami. Stike med otrokoma in očetom sta... Read More

Onemogočanje stikov z otrokom s strani matere je potrebno prijaviti in to v čim krajšem možnem času. Lahko gre namreč za kaznivo dejanje po 190. členu Kazenskega zakonika (odvzem mladoletne osebe). Ovadba kaznivega dejanja se poda na okrožnem državnem tožilstvu pisno ali ustno, v času uradnih ur. Lahko jo podate tudi na katerikoli policijski postaji ali oddelku policije, kjer je... Read More

V prispevku bom predstavila tri zgodbe očetov, ki prikazujejo težavno in dolgotrajno pot do zadoščenja. Le tega so namreč morali poiskati pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), ki je vsakemu izmed njih tudi prisodilo odškodnino. Iz primerov izhajajo pomembne ugotovitve ESČP na področju družinskega prava in odgovornosti države. Želim si pa, da predvsem služijo kot vzpodbuda,... Read More

Lažna ovadba o zlorabi otroka se lahko pojavlja kot učinkovito sredstvo v sporu med staršema. Zlorabo naj bi zakrivil oče, ki je lahko posledično zaradi dolgotrajniih postopkov dalj časa (tudi dve leti in več) ločen od svojega otroka. Oče je tako popolnoma izključen iz že tako neurejene družinske situacije ter stigmatiziran s spolno zlorabo. O nepopravljivih posledicah, ki iz... Read More

Po 65. členu Družinskega zakonika ( v nadaljevanju DZ) imata zakonca možnost, da izbereta in določita vsebino njunega premoženjskega režima s sklenitvijo pogodbe. Če ostaneta pasivna, pa se uporabijo določbe zakonitega premoženjskega režima, torej določbe zakona. Že na začetku ponovno izpostavljam, da je tudi glede premoženjskih posledic zunajzakonska zveza popolnoma izenačena z zakonsko zvezo. V nadaljevanju sicer govorim o premoženju... Read More