Dokazljivost v postopku

V borbi za otroke nas očete čaka ogromno postopkov pred različnimi institucijami (policija, sodišče, CSD, …). Ključno za našo verodostojnost so dokazi, ki jih lahko predložimo. Poglejmo torej, kako je z dokazljivostjo gradiva, ki ga predložimo. Dokazljivost lahko dosežemo sledeče (po padajoči verodostojnosti):

  • notarski zapis: morata do notarja, kjer se pred njim dogovorita, on pa dogovor povzame v obliki notarskega zapisa. To opcijo uporabimo vedno, kadar gre za resnejše dogovore (npr. sprememba bivališča, daljši čas z enim staršem, daljše potovanje ali šolanje v tujini, …). Cena: nekaj 100€ + morebitni odvetniški stroški (priporočam da vaš družinski odvetnik zelo sodeluje pri sestavi takega dogovora).
  • notarsko overjen podpis na dogovoru: enostavnejša in bistveno cenejša oblika. Dogovor oblikujta v pisni obliki, nato pa ga mati overi podpis pri notarju in s tem potrdi svojo soglasnost z napisanim. Cena – mislim da <30€.
  • soglasen posnetek dogovora: praktično nemogoče spodbijati. Ker je soglasen je verjetnost da ga bo sodišče dopustilo precejšnja.
  • uradno pridobljene informacije iz mobilnega telefona ali drugih naprav: v kolikor sodnemu izvedencu predate svoje naprave z nalogo, da iz njih pridobi podatke vam lahko pridobi sledeče: seznam prejetih in klicanih številk, SMS sporočila in loge in celo GSM pozicije kje se je telefon gibal (koristno za dokazovanje, da ste bili dne XYZ ob XYZ na kraju XYZ).
  • SMS: sms je najbolj verodostojna elektronska komunikacija saj je poleg časa sporočila in naslovnika shranjen tudi podatek (checksum) besedila.
  • priče: priče so in niso verodostojne. še največ pa na njihovo verodostojnost vpliva obnašanje pred sodiščem. Na žalost priči ki laže skoraj nič ne moreš.
  • elektronska pošta: elektronska pošta je precej verodostojen dokaz. Načeloma se jo da ponarediti vendar pa se, kadar imamo dostop do surovih podatkov v pisemskem sporočilu ali ovojnici lahko tak ponaredek odkrijemo oziroma v primeru, da ga nasprotna stran želi ovreči – potrdimo. Elektronska pošta je simpatična tudi zato, ker potuje preko poštnih strežnikov, ki hranijo loge svoje aktivnosti.
  • posnetek dogovora brez soglasja*: posnetek je sicer zelo težko ponarediti, ponaredek (tudi deepfake) pa zaenkrat še relativno enostavno dokazati. Torej ni vprašanja verodostojnosti, je pa vprašanje, če bo posnetek brez soglasja sodišče dovolilo uporabiti v postopku. Več info: glej Avdio in video posnetki
  • telefonski klic: pri telefonskem klicu lahko dokažete samo in izključno da je klic med dvema številkama bil in koliko časa je trajal. Jasno ne moremo dokazati vsebine pogovora ali dogovorov. Vendar pa sosledje telefonskih klicev v obdobju ko naj bi bil dogovor dosežen lahko indicno kaže na to, da se je nekaj dogajalo.
    Dokazujemo na podlagi uradnega izpisa klicev telekomunikacijskega operaterja (zahtevajte izpis vseh številk brez zameglitve zadnjih 3; lahko zahtevamo do 90 dni po datumu klica, kasneje se logi pri operaterjih brišejo !!!) ali pa z obračunom pogovora, ki vam ga operater pošlje vsak mesec. Vendar pozor – na obračunu pogovorov so zakrite zadnje tri številke! Jasno pa lahko spiske pridobite tudi iz logov svojega mobilnega telefona (glej zgoraj).
  • objava na socialnih omrežjih: nobena objava, komentar, ipd… se nikoli ne briše. Tudi če jo označimo kot brisanje je verjetnost, da bo ostala na strežniku ponudnika še zelo dolgo. Težava pa je, ker za pridobitev takih dokazov potrebujete običajno sodelovanje socialnega omrežja, ki pa po definiciji neradi sodelujejo že z organi pregona, kaj šele z odvetniško pisarno, ki zastopa vas. Kar vam preostane je naresti posnetek zaslona. Iz metapodatkov slike se da dokazati kdaj in kje je bila posneta. Če pa želite popolno pravno varnost pojdite do notarja, ki naj naredi natis zaslona in ga overi.
  • objava na spletnih forumih: pogosto se ljudje skrivajo po spletnih foruih in blatijo v iluziji anonimnosti. A vsak spletni forum zapiše IP naslov in čas objave. Iz IP naslova lahko dobite operaterja, nato pa zaprosite sodišče, da odredi razkritje osebe – bolje naročnika priključka, ki je komentar dal.
  • ustni dogovor: dokazna vrednost takega dogovora je praktično nična. vi boste trdili da je nekaj rekla, ona da ni. Vprašanje komu sodnik verjame, verjetno nobenemu. Čaka vas zelo naporno dokazovanje s posrednimi okoliščinami (npr. je pripravila potovalno prtljago za otroke preden ste jih prišli iskat – težko bo zanikala, da ni vedela da greste).

*tule sem nihal, ali bi posnetku brez soglasja dal večjo težo kot elektronski pošti. Glede verodostojnosti trditev je posnetek zanesljivejši, vendar pa je dokaze na podlagi elektronske pošte bistveno lažje predočiti sodišču (za začetek so listinski) verjetnost da jih bo sodišče zavrnilo pa skoraj nična.

[Total: 1   Average: 1/5]

Share this post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *