Brezplačna pravna pomoč (BPP)

(povzeto in prirejeno po www.nasodiscu.si)

Če vam materialni položaj ne omogoča, da plačate sodne stroške ter stroške odvetnika, ste lahko upravičeni do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da država iz proračuna začasno založi stroške vašega sodnega postopka.

Najpogosteje se brezplačna pravna pomoč dodeli za pravno svetovanje pri odvetniku, zastopanje po odvetniku pred sodiščem, kot oprostitev plačila stroškov postopka (npr. plačilo predujma za izvedenca ali plačilo izvršitelja) ali stroškov, ki nastanejo ob sklenitvi izvensodne poravnave. Če vam je dodeljena brezplačna pravna pomoč, vam za storitve, določene z odločbo o dodelitvi BPP, odvetnik ne sme izstaviti računa, saj je plačan iz proračuna Republike Slovenije.

26. člen Zakona o o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/0815/14 – odl. US in 19/15) določa, da se BPP tako lahko dodeli tudi kot oprostitev placila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka, predvsem kot oprostitev stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča, plačila predujmov, stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v samem postopku ter druge stroške postopka. Do tega ste upravičeni, če izpolnjujete splošne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tudi glede vsega ostalega pa se smiselno uporabljajo vsa spodaj predstavljena pravila.

Postopek običajno traja manj kot mesec dni (2020) ter je uspešen v 69% prošenj (2020).

Upravičenost

Do brezplačne pravne pomoči ste upravičeni, če vaš mesečni dohodek oziroma povprečni mesečni dohodek na člana vaše družine ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (cca 400€). V tem primeru ste lahko upravičeni do celotnega ali delnega pokritja stroškov za pravno pomoč in oprostitve plačila stroškov sodnega postopka. Za pridobitev BPP veljajo naslednji pogoji:

  1. Vaš mesečni dohodek oziroma dohodek na člana vaše družine ne sme presegati minimalnega dohodka.
    Upoštevajo se neto plača, otroški dodatek, prejeta preživnina, denarno nadomestilo, dediščina, darilo, odpravnina, odškodnina, plačilo za študentsko delo itd. Dohodki se med seboj seštevajo. Npr. neto plača matere znaša 700 EUR. V družini sta še 2 mladoletna otrok. Znesek 700 EUR delimo s 3 (število družinskih članov). Ker je dobljeni znesek 233,33 EUR nižji od 804,36 EUR (2 x minimalni dohodek), je mati lahko upravičena do BPP.
  2. Vaše premoženje oziroma premoženje družine ne sme presegati določenega zneska – 19.304,64 EUR
    Upoštevajo se nepremičnine (razen stanovanja, v katerem živite, do določenega zneska), osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži v gospodarski družbi, vrednostni papirji, prihranki ter drugo premično premoženje itd. Npr. mati je glede na višino mesečnega dohodka upravičen do BPP, vendar je podedoval družinsko posest v vrednosti 200.000 EUR (po oceni GURS-a), na katero je zelo navezan. Vidovo premoženje torej presega znesek 19.304,64 EUR, zato ni upravičen do BPP.
  3. Druge okoliščine
    Sodišče bo preverilo tudi vašo zadevo oziroma možnosti za uspeh v postopku. Pri tem se upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, za katero vlagate prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Predvsem velja, da mora biti zahteva smiselna (zadeva ni očitno nerazumna) oz. mora biti vsaj verjetno, da bo prosilec z zahtevo uspel.

Pridobitev

Za pridobitev BPP morate izpolniti obrazec Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter v kolikor imate družinske člane tudi obrazec Podatki o družinskih članih.

Obrazec natisnete in pridobite podatke, ki jih zahteva. Dodate mu priloge (listine v zvezi z zadevo, za katero potrebujete BPP). Vse skupaj pošljete po pošti na naslov sodišča ali oddate osebno na vložišču okrožnega, delovnega (in socialnega) ali upravnega sodišča, vsak delavnik od 8.00 do 16.00.

Če imate težave pri izpolnjevanju, vam lahko vaš odvetnik ali zaposleni v Službi za brezplačno pravno pomoč pomagajo pravilno izpolniti celotno vlogo. Če imate odvetnika je pametno, da mu vlogo daste v pregled in ga opozorite na potencialno problematične navedbe.
BPP ni nedolžna zadeva in v kolikor navajate napačne in zavajajoče podatke odgovarjate.

Dodelitev brezplačne pravne pomoči se presoja glede na vašo finančno situacijo in vsebino vaše zadeve oziroma postopka.

Preden vložite prošnjo za pridobitev brezplačne pravne pomoči, si lahko izberete odvetnika. Pri njem preverite, ali izvaja brezplačno pravno pomoč (ali BPP). Če ga ne izberete, ga določi služba po abecednem redu s seznama odvetnikov, ki izvajajo BPP. Seznam odvetnikov, ki izvajajo BPP, pridobite na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, v rubriki Zbori, med podatki o zboru za posamezno območje.

Če se ne strinjate z odločbo (sodišče je zavrnilo dodelitev BPP, pa menite, da vam pripada), lahko v 30 dneh vložite tožbo v upravnem sporu. Tožba se vloži na upravno sodišče. O stanju postopka (npr. ali sodišče še pridobiva dokazila, ali je treba vlogo dopolniti ipd.) se pozanimate po telefonu v času uradnih ur sodišča ali pa se osebno oglasite pri Službi za BPP.

Stroškov, ki so nastali pred dnevom vložitve in na dan vložitve prošnje, BPP ne krije. Primer: z odvetnikom se dogovorite za zastopanje. Odvetnik 28. 5. vloži tožbo in na isti dan še predlog za dodelitev BPP. Odvetniku boste v takem primeru morali sami plačati sestavo tožbe, storitve, ki jih bo odvetnik opravil od 29. 5. dalje, pa bodo plačane preko BPP.

Vračilo

Brezplačno pravno pomoč morate vrniti, če ste v postopku uspeli in prejeli premoženje – včasih pa tudi, če niste uspeli in niste prejeli premoženja, vendar se je vaš materialni položaj po enem letu od pravnomočno zaključenega postopka toliko izboljšal, da ne bi več izpolnjevali materialnih kriterijev za dodelitev.

Vračate vedno največ toliko, kot ste prejeli. Poglejmo primer, da ste uveljavljali BPP v postopku zaradi plačila odškodnine in je vaš odvetnik za svoje storitve prejel plačilo 1.000 EUR. Če ste v postopku uspeli in prejeli odškodnino v znesku 1.100 EUR, morate v tem primeru v proračun vrniti 1.000 EUR (stroški BPP). Če bi uspeli in prejeli 900 EUR, pa bi v proračun vrnili le 900 EUR.

V primeru, ko ste sklenili poravnavo in v postopku uspeli ter prejeli premoženje (npr. denarna sredstva, nepremičnino), vrnete samo polovico izplačane brezplačne pravne pomoči. Primer: v postopku z materjo, ki ste ga vodili preko BPP, ste se poravanli, tako da vam ta izplača ¾ od zahtevanih 5.000 EUR odškodnine. Vaš odvetnik je za svoje storitve prejel plačilo 1.000 EUR, torej morate v proračun vrniti 500 EUR. Če zneska ne boste vrnili, bo sodišče predlagalo davčno izvršbo.

Kaj se zgodi z vračilom BPP v primeru, da v samem postopku niste uspeli? To situacijo ureja 49. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki ni uspel, je dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz proračuna, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Nekoliko specifična pa je tudi situacija, ko je upravičenec v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oziroma dohodkov ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov od nasprotne stranke. Tak upravičenec je dolžan povrniti mankajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače, v kolikor se je njegov materilani položaj toliko izboljšal, da sedaj ne bi bil vec upravičen do brezplačne pravne pomoči. Če se je postopek izterjave od nasprotne stranke neuspešno zaključil po letu dni od pravnomočnega zaključka sodnega postopka, se upošteva materialni položaj upravičenca ob zaključku postopka izterjave.

Če plačila stroškov BPP ne zmorete vrniti v roku za plačilo, lahko sodišču, ki je odločalo o BPP, predlagate obročno plačilo. Sodišče praviloma ne more odpisati dolgov iz naslova izplačane BPP.

Pomembno je poudariti, da mora upravičenec pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas. Pristojno službo za brezplačno pravno pomoč je potrebno ves čas obveščati o vseh dejstvih in spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Kakršnokoli spremembo mora upravičenec sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanjo izvedel.

[Total: 0   Average: 0/5]

Share this post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *