Ko enkrat očetje dobimo začasni ali stalni razpored stikov se jih moramo držati. Razen v primeru dogovora in soglasja z materjo odmikov ni. Če tako soglasje dosežete, je super če se ga da dokazati (glej razmišljanje Dokazljivost v postopku) saj navajanje “da sta se tako dogovorila” v primeru spora ne zdrži.

Samovoljno pa lahko odklonite vračilo ali izročitev starša drugemu otroku samo v primeru da je ogrožen. V takem primeru skladno z 136 členom DZ  odgovornost starša, da otroka zaščiti, tudi poda predlog za začasno odredbo, če meni, da obstaja verjetnost, da bi otrok lahko bil ogrožen, o čemer nato odloči sodišče.

Kdaj torej lahko odklonite predajo otroka:

• če se vrača v zdravje ogrožujoče okolje ali okolje, v katerem bi bilo prisotno nasilje
• če utemeljeno domnevate, da ga npr. drugi starš ne bi peljal na zdravniški pregled
• v primeru da drugi starš kaže jasno opazne znake npr. pijanosti ali vpliva drog in bi odpeljal otroka z avtom
• …

Pa poglejmo najprej posledice take odklonitve. Praktično z gotovostjo sledi sledeče:

• prijava na policijsko postajo zaradi Odvzema mladoletne osebe KZ-190. Povabljeni boste na razgovor, kjer boste pojasnili svoje razloge za ne-predajo otroka. Prijava in zapisnik osumljenca bosta šla k preiskovalnemu sodniku, ki bo presodil kako naprej. Lahko dobite denarno kazen oz. zapor do 1 leta,  v primeru da se s tem ogrozi duševno ali telesno zdravje otroka pa do 5 let zapora.
• Neupoštevanje sodbe sodišča – KZ X: lahko se ti zgodi tudi, da te ovadijo zaradi kaznivega dejanja neizvrševanja odločbe sodišča. V tem primeru … (dopiši)
• vloga za izvršbo predpisanih stikov. Če ste otroka ne-vrnili  brez utemeljenega razloga potem bo sodišče običajno najprej naložilo kazen v višini, ki je določena v sodbi ali začasni odredbi za določitev stikov z mladoletno osebo. Nasprotna stran sicer lahko grozi z ivzršbo a je verjetnost, da bo sodišče takoj pritrdilo temu predlogu in nad vas in otroke poslalo izvršitelja, izredno majhna. Sodišča namreč rada pritisk stopnjujejo: kazen, malo višja kazen, višja kazen, odvzem. V običajnih primerih, ko se borimo za stike z otroci precej zoprna praksa, ki pa nam v tem primeru lahko koristi saj podaljšuje čas ne-predaje.
• sklepno bo skoraj zagotovo tožba za spremembo režima stikov ali celo skrbništva. Da bi v celoti izgubili stike je malo verjetno, vsekakor pa lahko tvegate zmanjšanje obsega.

Ne-vračilo otroka je torej skrajno tvegan postopek, ki ga je pametno uporabiti samo v redkih in premišljenih primerih (razen če npr. vsak teden prihaja po otroka z avtom nabit(a) kot mina).

Nujno moramo imeti upravičen razlog in tudi ustrezne dokaze. Razlog moramo TAKOJ kratko in koncizno pisno opisati (pregledno, brez čustev, brez pretiranega obtoževanja, …) ter napisano poslati vpletenim: materi, CSD, sodišču. Takoj – brez oobotavljanja, čim lahko.

Če je vprašanje alkohol ali droge – klic na policijo, še sploh če drugi starš sam vozi. Če sumite prisotnost drog lahko zaprosite drugega (ne morete mu ukazati ali pogojevati, lahko pa zaprosite) da opravi hitri test urina (za vsak slučaj imejte enega vedno doma – se dobi v vsaki lekarni). Če ga zavrne je to jasen indic, ki lahko koristi. Če ne zavrne in je test negativen, je malo verjetno da ga boste lahko še kdaj opravili. Vsekakor je vedno pametno snemati – če lahko. Pa tudi kaka priča ni za odmet (še sploh če ni sorodstveno ali prijateljsko povezana) – npr. sosedi.

Nujno in zelo koristno je takoj po odločitvi/dogodku o tem obvestiti pristojni CSD. Napišite email v katerem pojasnite situacijo, navedete svoje razloge ter po možnosti dodajte dokaze. Prosite CSD za nasvet saj so vas oni dolžni usmerjati naprej.

V kolikor je prišlo pri prevzemu do glasnih prepirov, psihičnega ali celo fizičnega nasilja takoj podajte prijavo na policijo bodisi zaradi družinskega nasilja ali pa zaradi kršenja JRM. Če bo policija vašo prijavo precenila kot relevantno bodo zapisniki in morebitne izrečene globe ali kazni več kot dobrodošle v nadaljnih postopkih.

VEDNO pa se pred kakršnokoli tako odločitvijo posvetujte s svojim odvetnikom. PRED odločitvijo, NE POTEM! 🙂

Za konec pa še vzpodbudna novica, da le ni vse tako črno. Tožilci in sodniki niso neumni in spodaj je lepa utemeljitev zavrnitve ovadbe za ugrabitev otroka: