Zgodba #6

(pismo očetove partnerke na CSD)

Okrog 19h je na domofon pozvonil nek moški (vprašala sem se, kakšen naglas pa je to?), rekel je da želi mojega moža. Ker ga ni bilo v stanovanju ( saj sta z njegovim otrokom Sinem, ki ga ima z bivšo partnerko v kletni delavnici po Sinevih željah popravljala projektor in računalnik) sem ga poklicala po telefonu. Kmalu zatem pa sta otrokova mama in njena kolegica – meni neznana oseba pozvonili na vratih, ravno ko je moj dojenček zaspal. Zahtevali sta otroka (kričali sta-» daj otroka«, »Sin! Sin!«), ki pa ga ji nisem mogla dati, saj sem bila v stanovanju sama z mojim dojenčkom. Kričali sta, naj dam otroka, Mojca je naglo stopila v stanovanje. Kljub mojim prošnjam naj stopi ven, da bom lahko šla po ključe in zaklenila stanovanje (govorili sta »ja pejd že«, pa nisem hotela, dokler je bila ona v stanovanju, saj sem se bala za dojenčka) ni hotela (rekla je, da ne in da je lahko v stanovanju) in še vedno kričala in zahtevala otroka, nato me je zelo močno udarila po obrazu (z roko po levi strani obraza), nato pa po prigovarjanju Mama stopila ven za toliko časa, da sem šla iskat ključe. V tistem času se je moj dojenček zaradi hrupa že zbudil in močno jokal. Šla sem po ključe in hkrati še po telefon (zaprla sem vrata, šla v dnevno poiskat ključe ter telefon),nato pa opazila da sta medtem obe vstopili v stanovanje, da bi mi preprečili klic na policijo (govorili sta »sej ne bo poklicala, lej sej ne upa, sej jo je strah!«) Poklicala sem Očeja, oglasil se je Sin, vprašala sem ga kje je ati, je rekel, »ati je šel ven, je rekel da naj tuki počakam in da je on v kleti).

Ko sem izdala da je otrok v kleti v delavnici, je kolegica zbežala na stopnišče, kričala po stopnicah (»Sin! Sin!«), vpila otrokovo ime, Mama pa je tekla za njo, ko sem uspela priti za njima, je kolegica ravno pograbila otroka za roko, ki me je VES PRESTRAŠEN IN ZBEGAN nemočno gledal, jaz sem ga hotela zadržati a me je v tistem kolegica močno zagrabila za roko in odrinila, tekla naprej, potem me je odrinila še Mama- vse to se je dogajalo vpričo otroka!!! Nato so stekli ven iz bloka v temo. V tistem sem že klicala policijo (oz. v svoji pretresenosti strahu najprej poklicala 112), v teku razlagala kaj se je zgodilo, hkrati zunaj poiskala Očeja, ki je nekemu gospodu pomagal popraviti avto. Bila sta pri bloku »xxxx 9« Mi stanujemo na XXXX 3! Povedala sem mu, da so odpeljali Sina in da sem bila napadena in takrat ugotovil, da je šlo za prevaro, da je bila njegova pomoč gospodu popraviti avto le zvijača, s katero so ga zvabili, da so lahko na tak način odpeljali otroka. Ko je Oče policiji razložil zadevo in jih čakal, je ta gospod hotel oditi. Oče je stal pred avtom da ni mogel uiti. Ful mu je zvonil telefon, javil se je, govoril je »zdaj ne morem«. Ko je prispela policija je pa prišla do njega Mojca in vsa neboječa govorila proti Očeju »saj on je itak posiljevalec,…«

Jst sm bla zuni minuto, potem sem tekla v stanovanje k xXXx.

Oče je po tistem, ko sem ga po telefonu klicala da ga nekdo želi, šel iz kleti, Sinu rekel naj počaka. Gospod mu je rekel, da mu je umrl avto in da ima sinhnega otroka, če mu lahko pomaga. Oče pa je seveda šel pomagat. Gospod je imel v avtu, na zadnjem sedežu v lupinici dojenčka v mrzlem avtu, saj avta ni bilo mogoče vžgati (staknjena klema pri akumulatorju in pretaknjeni kontakti na motorju), posledično ni delovalo gretje, zunaj pa je bilo okrog 7°C. Imel je odprta vrata avtomobila, torej je bila temp. v avtu ista kot zunaj. Otrok je začel jokati, ni ga vzel k sebi, ga potolažil, pogrel…. Zaradi zvijače in sodelovanja pri ugrabitvi drugega otroka je tako izkoristil svojega otroka in ga izpostavljal mrazu v večernih urah.

Zjutraj sva pa še opazila, da v našem avtu ni otrokove šolske torbe- torej so še samovoljno vzeli torbo iz tuje lastnine- avta.

Jaz sem zaradi fizičnega nasilja s strani kolegice Sineve mame ​morala poiskati zdravniško pomoč takoj po dogodku pri dežurnem zdravniku v ZD Tržič in naslednji dan (petek) pri osebnem zdravniku dr. Udirju. Dogodek sem prijavila policiji, policija je ukrepala takoj, so prišli na mesto dogodka, odpeljali so povzročitelje na P postajo, kriminalist pa je prišel v stanovanje, sem dala izjavo. Uradni zapisnik smo naredili v petek 27.3.

Prositi pa bom morala še za ukrep prepovedi približevanja tem trem osebam, saj me je sedaj zelo strah za svojo varnost in varnost cele družine, vključno 6 mesečne hčerke!!

Gospod XXX, kot​ socialn​ega delavc​a​ in zagovornika otrokovih pravic vas prosim, ​da ​tokrat resno ukrepate, saj gre za otroke!!

Prosim, rotim vas za dobro OTROKA, da ga odvzamete materi, saj otrok v takih razmerah ne more živeti, to se ne bi smelo dogajati. Ne govorim, da ga predodelite očetu, saj s tem nebi rešili zadev, ker bi se incidenti (nasilje s strani Mama in njenih kolegov) tudi kasneje še dogajali, kot se dogajajo že vseh 5let. Govorim, da ga dajte v zavod ali v drugo družino, kjer bi se otrok lahko mirno razvijal, ne pa gledal, kako mama in njeni nasilni prijatelji izvajajo nasilje nad njegovim očetom in tokrat tudi nad mano, ter da namesto risank gre na “izlet” na policijo.

8 let star otrok ne bi smel vedeti kaj je to policija v takem smislu, ne bi smel videti, kako materini prijatelji tepejo očeta (takrat je moral oče v bolnišnico!!) ter kako materina kolegica udari in z mamo odrivata “mačeho” – pred njegovimi očmi in ga materina kolegica na silo odpelje stran, mama pa je to dopustila!!! Ogrozili so tudi otrokovo sestrico, ki jo ima neznansko rad, in jo zaradi mame tako poredko vidi, sedaj pa bogve če jo bo sploh še kdaj.

Prosim vas, pišem vam v solzah, para se mi srce, ampak za otroka je nujno da gre drugam. 

Pri taki mami ne sme več ostati, saj ga ogroža (to je oče opozarjal že ves ta dolgi čas), ogroža pa tudi našo družino, dojenčka. 

Tu gre za otroka s posebnimi potrebami, da veliko stiske potlači in je ne pokaže. Pokaže jo pa kasneje s svojimi dejanji, npr. fizično nasilje v šoli, neubogljivost, vročina,…

V spodnjem članku je opredeljeno, kdaj je otroka potrebno odvzeti skrbnikom, staršem- in zadeva je tako resna, kot je opisano v zakonih, členih. če pa sedaj ne boste ukrepali, pa res ne vem kdo bo in kdo bo pomagal otroku, vi ste prvi, ki mu morate. 

In to TAKOJ, že danes….

http://www.varuh-rs.si/index.php?id=352

V sredo (25.3 dan pred tem dogodkom) je oče imel stik s sinom, in ko je prišel ponj v šolo, otroka v šoli ni bilo več, ker ga je že odpeljala ta materina kolegica, učitelj je moral poklicati mamo domov, da je le ta otroka pripeljala nazaj v šolo. Otrok je očeta med vožnjo domov prosil, če lahko živi pri njem, saj se boji mame, ker mu grozi, da mu bo zlomila kost. Ko mu oče predlaga, da se z mamo pogovori, ga otrok prosi naj ne omenja ker bo še slabše. Oče mu pove, da njegove želje ne more izpolniti in da se bomo videli še manj (zaradi njegove službe, mama pa ne nadomešča stikov, tudi po novi odločbi bo stikov manj), pade otrok v jok. Otrok je popoldan dobil vročino, oče je to sporočil šoli in soc. delavcu, naj obvesti mamo (saj je oče zaradi preteklih negativnih dogodkov in materinega neobveščanja, nesporočanja,… ukinil vse medije obveščanja med njima). Otrok v četrtek ni šel v šolo, saj ga z vročino ne smeš peljati v šolo! In je ostal pri nas (četrtek pa potem ni več očetov stik). Oče pa bi peljal otroka v šolo takoj spet, ko bi le ta bil zdrav.

Zvečer se je zgodil zgoraj opisan incident.

Zjutraj (po tistem ko sem dojela, da soc.delavca, ki sicer vodi zadevo, ne bom dobila na telefon) sem poslala mail pristojnemu csd-ju ki obravnava zadevo povezano z otrokom, in me je poklicala delavka (ne delavec), ki pa o zadevi ni vedela ničesar, nekaj stvari je nahitro sicer prej prebrala, ne ve pa zgodbe 5ih let… Njej sem še enkrat opisala dogodek, ki se ji sicer ni zdel ok, ampak ni pa tako hudo narobe, zanimalo pa jo je samo, kako to, da mama in oče nimata urejene komunikacije in medija preko katerega bi lahko komunicirala glede stikov in otroka.

Bolj sem ji hitela razložiti da zadeva ni uredu, da se je dogajalo nasilje vpričo otroka in to ni dopustno, ker se je to dogajalo že večkrat, je rekla da res ni uredu, da pač mi je pa hudo in sem se vpletla (s tem mailom), ker sem tokrat žrtev in zadevo vidim bolj čustveno vpleteno. Pa ji nisem mogla razložiti, da osebno zadevo žrtve bom že rešila in nisem napisala tega maila zaradi tega ker sem žrtev, ampak ker so bili vpleteni v to sranje otroci!! Neposredno 3 otroci! In ko sem ji omenila da je tisti gospod ogrožal svojega otroka-dojenčka, ko ga je imel v mrzlem avtu ponoči (v mrzli noči), je odgovorila, da zanj je pa on odgovoren. Da sta ti dve ženski ogrožali mojega dojenčka in da imata tudi sami nekje še vsaka svojega sinhnega otroka, je tudi odgovorila da sta že imeli verjetno poskrbljeno z varstvom. JA HALO,  a sem res tako neumna, ker mi ni vseeno za mojega in tuje otroke?. 

Na tem csd-ju jim očitno je vseeno… vse zanima le komunikacija, ki pač ne poteka tako kot mora. Nikogar pa ne zanima, da je otrok bil priča nasilju nad očetom ter nad mačeho, in da Sin pri takih ljudeh, ki zanemarjajo svoje otroke, da lahko izvajajo nasilje, hodijo na policije (z dojenčki) preživi največ časa.

Na koncu pogovora je izpadlo vse skupaj, kot da sem jaz zdaj problem, ker se vpletam v to zadevo z otrokom, ker bi to morala urediti le mama in oče. Kot partnerka otrokovega očeta pa sploh nimam nobene vloge do otroka.

Kako da je nimam? Kako, da nisem pomembna- ko mu perem oblačila, kupim hrano, oblačila, kuham obroke, se z njim igram, ga vzgajam, pazim nanj, se ukvarjam z njim, ga grem iskat v šolo ali peljem zjutraj v šolo, ga pobožam za lahko noč, objamem ob prihodu in odhodu, sem z njim sama, kadar ima oče obveznosti in nešteto drugih stvari, ki jih normalno počnemo kadar smo skupaj…. Pa vendar nisem pomembna…. Sem samo tretja oseba, ki se nima kaj vtikati v zadevo.

Na koncu je povedala, da pač mora slišati še mamino stran, da bo lahko sestavila zgodbo. In bodo potem pregledali možnosti in ukrepe.

…In da nam želi, da bi stiki v redu potekali naprej… Toliko o tem, da je dojela, kaj sem ji skušala povedati. Stiki sploh ne morejo več potekati, saj jih zaradi varnosti naše družine ne moremo več izvajati.

Ne razumem kakšna pa je vloga csd-ja, če ne v tem, da pomagajo in ukrepajo, sploh če gre ogrožanje otroka, pa ne glede na to, kdo opazi, da je nek otrok ogrožen, niti nebi smelo imeti veze čigav je otrok je to.

Ali obstaja kakšna institucija, ki bi se dejansko zavzela za otroka in se nehala ubadati s komunikacijo, ki nikoli ni in ne bo potekala normalno (le kako bi z osebo, ki se pojavi v tujem stanovanju in povzroči fizični napad vpričo otrok.

Ali obstaja kakšna institucija, ki bi dejansko naredila kaj dobrega za otroka, za njegov dolgoročni razvoj, za njegov mir v mladi duši… ne pa samo govorila kaj vse je dobro za otroka, dejansko pa ne naredijo NIČESAR. Očetova odvetnica je klicala gospoda na csd-ju, pa ji je odgovoril, da ima bolj pomembno delo! Ja, kaj pa je lahko še bolj pomembnega kot otrok??!!

Oče se bo moral odpovedati otroku, da ne bo prihajalo do novih incidentov in da bo sploh še lahko videl svojo zdajšnjo družino, da ne bo pristal v zaporu, saj ga bivša partnerka neprestano prijavlja na policijo, trosi jim laži o nasilju, ki ga pa v bistvu izvaja sama. Nikoli mu ni ponudila nadomestnih stikov v primeru, da on ni mogel priti na dan stika po otroka zaradi službe ali kakšnih drugih obveznosti. Če oče ni mogel po otroka, je bil otrok prikrajšan za stik z očetom in tega stika mu ni nadomestil nihče. Na isti način je prikrajšan tudi za druženje s sestrico in širšo družino. To nikogar ne moti. Kot da to ni dobro za otroka.

sem brala, da sredo prej je ta kolegica že prej odpeljala Sina (je to mar načrtno omejevanje stikov z očetom?) – to naj Oče prijavi tudi na sodišče, po moje je to dodatna črna pika zanjo in lahko vpraša, če na vse to (omejevanje in nezakonit??? prevzem otroka) ostane nekaznovano je torej to dopustno? Če ne bo nikakršnega ukrepa in sankcije lahko to razume kot dopustno ravnanje, ki seveda velja tudi obratno – torej lahko gre Oče tja in vzame otroka oz. ga katerikoli dan lahko vzame iz šole.

Poleg tega lahko kot oče svoje otroka poda mnenje, da je otrok po vsej verjetnosti zbolel iz psihične stiske, ki mu jo je zaupal v sredo, saj se mamice in njenih bližnjih zelo boji. 

Kje je torej Očejeva napaka naj vpraša. Bi moral otroka z vročino peljati v šolo? Kot zdravstveni delavec zna strokovno presoditi, ali otrok potrebuje nemudoma obisk zdravnika ali ne in kot je v prilogi tudi lepo pojasneno ni zaželeno, da otroka voziš ob prvih lažjih znakih bolezni v ZD, kjer ga s trenutno nižjo odpornostjo še dodatno izpostavljaš kopici bacilov in virusov. Strokovno in starševsko je ocenil, da otrok potrebuje počitek v varnem in ljubečem zaledju domačega doma, še posebej ker je oče prepričan, kaj je izzvalo to bolezensko stanje. Je mar kje napisano, da mora obvezno Oče peljati otroka k zdravniku, če ga ne pelje v šolo? Če ne, je ravnal po vsem pravilih, v šolo ne, k zdravniku tudi (še) ne.

[Total: 0   Average: 0/5]

Share this post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *