Preživninska terjatev načeloma zastara na podoben način kot vsaka običajna civilna terjatev – torej s potekom časa in izpolnitvijo pogojev, ki so potrebni za zastaranje. Zastaranje je seveda zadržano v primeru sodnih postopkov (npr. izvršba oz. izterjava preživnine, določitev preživnine v pravdi, znišanje ali znižanje preživnie). Zmotno je stališče, da preživninske terjatve ne zastarajo.

Je pa res, da je zaradi specifike preživnine potrebno biti pozoren, kdaj se zakonski pogoj z zastaranje začne.

Zastaranje načeloma prekine vsako dejanje, ki meri na izpolnitev obveznosti. Omenjeno načeloma vključuje, vendar ni omejeno na:

• delno plačilo preživnine

• obljubo plačila preživnine

• prošnjo za odlog plačila preživnine

• dogovor o odlogu ali obročnem plačevanju plačila preživnine

• kazenska sodba zaradi neplačevanja preživnine

• nadomestna izpolnitev plačila preživnine (npr. prepustitev določenega premoženja namesto plačila preživnine, v katero preživninski upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik privoli).

Zastaranje načeloma prekinejo tudi izvršilni postopki in izvršilna dejanja.

Zastaranja načeloma ne prekine stečajni postopek, saj nanj načeloma nima vpliva.

Ločeno od zastaranja preživninske terjatve (t.j. posameznega obroka preživnine) je potrebno obravnavati tudi zastaranje morebitnega obogatitvenea zahtevka. O obogatitvnem zahtevku se je potrebno namreč pogovarjati ločeno od preivnine, saj gre za samostojen in samosvoj pravni institut, ki načeloma ni povezan s preživnino, četudi gre še vedno za isti življenjski dogodek.

Posamezen mesečni obrok preživnine zastara v roku 3. let od zapadlosti, kar izhaja iz Obligacijski zakonik: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp? … vilka=4826

Občasne terjatve
347. člen

(1) Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja.

(2) Isto velja za anuitete, s katerimi se v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, vendar ne velja za obročna odplačila in druge delne izpolnitve.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zastarajo obresti od terjatev, katerih zastaralni rok je krajši od treh let, v enakem roku kot glavna terjatev.

348. člen

Pravica sama, iz katere izvirajo občasne terjatve, zastara v petih letih, odkar je zapadla najstarejša neizpolnjena terjatev, po kateri dolžnik ni izvršil nobene dajatve več.

Če zastara pravica, iz katere izvirajo občasne terjatve, ne izgubi upnik le pravice zahtevati bodoče občasne dajatve, temveč tudi pravico terjati občasne dajatve, ki so zapadle pred tem zastaranjem.

Pravica do preživljanja, ki gre komu po zakonu, ne more zastarati.

Člen tako navaja zastaranje pravice iz katere izvirajo občasne terjatve. Glede na to, da je govora o preživnini, je potrebno v vsakem primeru upoštevati 3. odstavek 348. člena, ki navaja, da pravica do preživljanja, ki gre komu po zakonu, ne more zastarati.

Pri tem je seveda potrebno upoštevati tudi druga določila, kot denimo 358. člen OZ, ki določa, da zastaranje ne teče med zakoncema, med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, med varovancem in njegovim skrbnikom in tudi med skrbstvenim organom, dokler traja skrbništvo in dokler niso dani računi in med osebama, ki živita v zunajzakonski skupnosti. Upoštevati je potrebno tudi 365. člen OZ, ki določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjate in pa 365. člen, ki določa da po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev ali z uveljavljanjem pobota terjatev v sporu oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan.

Ker gre za zapletene zadeve, ki vplivajo na udeležence in njihovo premoženje, pravice in prihodke z verjetnim dolgoletnim delovanjem zato svetujemo, da se pred morebitnimi odločitvami o terjatvah iz naslova preživnine ali preživljanja posvetujete s svojim odvetnikom.