Zahtevek za objavo popravka na N1info.si

Spoštovani,

Dne 28.4.2022 ste objavili prispevek https://n1info.si/novice/slovenija/zagovornik-nacela-enakosti-plakati-glede-na-predpise-niso-bili-diskriminatorni/, ki vsebuje netočnosti in neresnice. Zaradi objektivne informiranosti Vas v imenu Društva očetov Slovenije na podlagi 26. člena Zakona o medijih pozivamo, da v celoti, v rokih in v skladu z merili, kot jih določa navedeni zakon, objavite spodnji popravek omenjenega članka:

»POPRAVEK – PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV: Zagovornik načela enakosti: Plakati akcije Znamenja niso bili diskriminatorni«

Vsebina članka, ki ga je avtor STA objavil dne 28. 4. 2022 v spletnem mediju n1info.si pod gornjim naslovom vsebuje neresnične trditve, ki na žalost v medijih slikajo izkrivljeno stanje družinskega nasilja v Sloveniji. Žal opažamo, da mediji – navkljub vsem našim prizadevanjem in kontraargumentom – slepo sledijo stališčem nekaterih ekstremnih in samozaverovanih ženskih organizacij ter nekritično ponavljajo celo prirejene podatke in analize. Dejstva so sledeča:

  1. Nasilje v družini, še posebno nad otroki in ženskami je pojav, ki ga mora vsaka družba sankcionirati. V Sloveniji nam to zelo lepo uspeva saj si z Avstrijo in Poljsko s 13% delimo 4. mesto med državami OECD z najnižjim nasiljem nad ženskami oziroma spadamo med prvih 10 držav na svetu (vir OECD).
  2. V prvem Covidnem letu (2020) policijske statistike kažejo enako rast prijav družinskega nasilja kot leta prej. V drugem Covid letu (2021) število prijav družinskega nasilja upade(!) za več kot 15% (vir MNZ).
  3. Moški so žrtve v 16-20% vseh prijav družinskega nasilja v Sloveniji (vir MNZ 2021). 49% moških in 19% žensk nasilja ne prijavi – ženske prijavijo nasilje trikrat(!) pogosteje kot moški pri čemer delež prijav moških že več let upada (prijave brez sankcij!)
  4. Glede na to, je verjetno, da je dejansko moških žrtev tudi v Sloveniji kaka tretjina – enako ugotovitvam v razvitem svetu (vir Wikipedia na podlagi raznih raziskav Domestic violence against men)
  5. V letih 2017/2018 je poskušalo samomor storiti 11% moških in 7.2% ženskih žrtev (primer za Slovenijo 2019 je samomor storilo 307 moških in 87 žensk) kar jasno kaže na večjo izpostavljenost moških psihološkim pritiskom, stigmo ter pomanjkanje podpore v družbi.
  6. Kampanji Znamenja in njeno nadaljevanje, kampanja Verjemi temeljita izključno na iz »Nacionalne raziskave o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih« iz leta 2010(!), kjer so spraševali 3.000 žensk!?!?. Še enkrat 3000 žensk so vprašali, kdo je povzročitelj nasilja nad ženskami. Odgovorilo je le 25% vprašanih udeleženk (z razumno verjetnostjo domnevamo nereprezentativnost vzorca zaradi motivacije) in v 90% je bil odgovor »moški«. Raziskava ni raziskovala kdo je povzročitelj kakšnega nasilja v družini ampak kdo je povzročitelj nasilja NAD ŽENSKAMI. Uporaba take raziskave kot podlaga »Znamenj« je povsem nestrokovna in nesprejemljiva. Če take ugotovitve razširjajo tudi raziskovalci ali raziskovalke, je to raziskovalno –etično zelo sporno in celo prepovedano npr. z Etičnega kodeksa Univerze v Ljubljani. O metodološki spornosti in zastarelosti te raziskave, predvsem pa uporabi njenih rezultatov za demonizacijo moških naj bi bile ženske organizacije in mediji opozorjeni že konec decembra 2020 ob začetkih promocij (ne)nasilja med pandemijo. Očitno pa je, da v pomanjkanju drugih virov, ki bi potrdili njihove pretirane trditve, ni bilo druge možnosti kot uporabiti navedeno.
  7. Društvo Ženska svetovalnica je bilo, edino od v kampanji sodelujočih združenj, sposobno opravičila. Društvo za nenasilno komunikacijo in SOS telefon tega minimalnega dejanja nista bili sposobni in sta kampanjo dejansko v ožjem obsegu nadaljevali s plakatno akcijo »Verjemi ji« med Pohodom ob žici v Ljubljani.
  8. Prijavi na Oglaševalsko zbornico in Varuhu enakopravnosti za kampanjo »Znamenja« in podredno »Verjemi ji« so bile posredovane hkrati dne 22.4.2021. V postopku preiskave in odločanja nas ni nihče kontaktiral ali nam zastavil dodatnih vprašanj ter pojasnitev. Oglaševalska zbornica je o naši prijavi razsodila avgusta ’21 in nas obvestila o pozitivni razsodbi. Veseli nas, da je sedaj odločil tudi Varuh, nas pa žalosti, da smo o tem izvedeli preko medijev.
  9. Veseli nas, da je Varuh ugotovil edino možno – da gre v kampanji »Znamenja« dejansko za subjektivno nadlegovanje.
  10. Ne strinjamo pa se z Varuhom, da ne obstaja objektivna komponenta. Varuha so ženske organizacije očitno zavedle s prelepljenjem plakatov »Znamenja« po inicialni reakciji v javnosti, zamolčale pa nadaljevanje in stopnjevanje akcije s plakati »Verjemi ji«.
  11. Čudi nas tudi, da Varuh v sporočilih Znamenj, še bolj pa v nadaljevanju s plakati »Verjemi ji« ni zaznal diskriminacije. Prav v slednjem nas obe preostali društvi (DNK, SOS) pozivata, naj brez kakršnihkoli zadržkov in dvoma verjamemo izpovedbam žensk kar je jasen poziv k diskriminatornem ravnanju do moških, ki tega privilegija brezpogojne verodostojnosti nimajo. Najbolj sporno pa je, da ženske organizacije nikoli sploh ne omenjajo zlorab z lažnimi prijavami nasilja, kaj šele da bi se zavzemale za ostro kaznovanje oseb, ki podajajo lažne prijave nasilja.
  12. Zahvaljujemo se Varuhu za izjavo “Ugotovitev Zagovornika, da v odločenem primeru diskriminacije ni bilo, tako ne pomeni nujno, da je bilo pri določenem ravnanju vse v redu,” saj jo razumemo kot mehek opomin slovenski javnosti, da pridobivanje javnega mnenja, političnih točk ter državnega financiranja na plečih »vsega krivih moških« ni spodobno.

Navedba v članku, da naj bi Očetje s prijavo želeli »relativizirati da so žrtve nasilja še vedno v večini ženske in povzročitelji moški in da je nasilje še vedno posledica neenakomerne porazdelitve moči med spoloma in skrajna oblika diskriminacije žensk« je žaljiva za nas in jo lahko razumemo izključno kot pomanjkanje argumentov avtoric le-te.

Društvo očetov Slovenije je zaradi vseh dezinformacij v kampanji Znamenja svoje odzive zbralo na spletni strani https://ocetje.si/odziv-na-znamenja/. Nasilje v družini je preveč pomembna tema, da bi jo lahko predstavljali in reševali enostransko, zato vas vabimo na branje https://ocetje.si/kaj-pravijo-raziskave-o-druzinskem-nasilju/. Pozdravljamo zanimanje medijev in strokovne javnosti ter se nadejamo argumentirane in neideološke razprave o vseh oblikah nasilja v družini in še dodatnega izboljšanja že tako zavidljivih rezultatov Slovenije.

Za Društvo očetov Slovenije,

Andrej Mertelj, predsednik

Click to rate this post!
[Total: 0 Average: 0]

Share this post

Comments (1)

  • Igor JUDAR Reply

    Se Strinjam s tem da podatek o razmerju nasilja v družini med moškimi in ženskami ni niti približno pravilen. Imel sem to “srečo”, da sem enkrat živel z gospo, ki je preko noči pričela z prekomernim uživanjem alkohola (posledica čustvene nestabilnosti) in tablet ter v drugem primeru sem bil skupaj z ekstremno narcisoidno partnerko. Kako izgleda to nasilje in kolikšno ceno smo plačali in še plačujemo otroci in jaz se tem novinarjem-kam niti ne sanja. To sploh ne zanima nikogar, saj ne paše v okvirje, ki so v veljavi.
    Če bi imeli vsaj malo pojma o tem ne bi tega pisali. Jaz sem na srečo z pametnim pristopom, veliko potrpljenja in prenašanja pritiskov, žalitev, poniževanj, ovadb žensk in na začetku tudi pritiska precejšnega dela uradnih oseb (CSD, sodišče,…) na koncu uspel rešiti otroka iz krempljev teh dveh oseb.
    Ko berem ali poslušam tako prikazovanje moških, kot v osnovi slabih in nasilnih oseb mi je kar slabo in se mi ne da ukvarjati z nevednimi osebki, o navadi so to zenske.
    Me vesli pa da se počasi slika obrača in postaja realna, zato razumen to, da morajo nekatere dame narediti vse, da do te preobratov ne bi prihajalo.

    21/03/2023 at 14:31

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja