Prva socialna pomoč

Prva socialna pomoč obsega pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, oceno možnih rešitev, seznanjanje upravičenca z možnimi socialnovarstvenimi storitvami in dajatvami, z obveznostmi, ki sledijo izbiri storitve ali dajatve ter predstavitev mreže izvajalcev, ki lahko upravičencu nudijo pomoč. Običajno jo vršijo CSD-ji, zakon pa dopušča tudi druge izvajalce.

Upravičenec do prve socialne pomoči je vsakdo, ki se znajde v socialni stiski, če se za storitev odloči prostovoljno in jo išče pri pooblaščenem izvajalcu, če sprejme storitev, ki jo pooblaščeni izvajalec začne na pobudo upravičenih predlagateljev, ali če pristane na storitev, ki jo začne pooblaščeni izvajalec po uradni dolžnosti ali na osnovi obvestil organov in zavodov, ki so ugotovili socialno ogroženost upravičenca.

Postopek in trajanje:prva socialna pomoč se opravi kot samostojna storitev tedaj, ko upravičenec išče pomoč prvič, izvajalec pa ne razpolaga s podatki, na osnovi katerih bi lahko upravičenca napotil k drugim izvajalcem.

Prvo socialno pomoč se izvaja v obliki usmerjenega razgovora v treh med seboj povezanih delih:

  • v prvem delu strokovni delavec predstavi institucijo in sebe. Ob tem upravičencu omogoča, da o svojih stiskah in težavah posreduje čim več pomembnih podatkov. Spodbuja ga, da izrazi tudi svoje ocene in stališča o razmerah, v katerih se je znašel – tako glede gmotnih prilik kot tudi medsebojnih odnosov.
  • V drugem delu nudi izvajalec strokovno pomoč in podporo pri prepoznavanju upravičenčevih stisk in težav, upoštevaje njegova pričakovanja in njegove predloge rešitev.
  • V tretjem delu izvajalec upravičencu predstavi možne rešitve oziroma načine reševanja ugotovljenih stisk in težav. Pove mu o vrstah storitev, ki so na voljo pri različnih izvajalcih, in ga seznani s pogoji, pod katerimi lahko posamezno storitev uveljavi in s kriteriji za morebitne socialno varstvene dajatve. Po potrebi ga napoti k organom, kjer lahko dobi informacije, ali sproži postopke v zvezi s pravicami na področju dela in zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega varstva, zdravstvenega zavarovanja ali na sodišče. Po potrebi izvajalec upravičencu nudi tudi pomoč pri oblikovanju zahtevkov in vlog, za katere ima strokovno znanje. O ugotovitvah in dogovorih izvajalec pripravi uradni zapis. Zapis je zaupne narave in se ga lahko posreduje drugim organom ali osebam le s soglasjem upravičenca.

Kadar gre za akutno socialno stisko ali če se prva socialna pomoč zagotavlja po uradni dolžnosti, izvajalec sam odloči o možnih rešitvah in izvede nujne ukrepe v skladu s pooblastili. Upravičenec pri tem sodeluje le po svojih zmožnostih. O ugotovitvah in sprejetih ukrepih izvajalec pripravi uradni zapis.

Postopki prve socialne pomoči kot samostojne storitve trajajo v poprečju 45 minut. V isti zadevi se praviloma ne ponavljajo.

Prva socialna pomoč se izvaja po metodi dela s posameznikom.

Izvajalci storitev

storitve prve socialne pomoči opravljajo strokovni delavciz ustrezno izobrazbo in s pet let delovnih izkušenj.

Prva socialna pomoč na CSD

Strokovni delavec ali strokovna delavka se vam bo na razgovoru najprej predstavila in vas spodbudila, da spregovorite o stiskah in težavah, da poveste čim več pomembnih podatkov, da izrazite stališče do razmer v katerih se nahajate. Pomagala vam bo prepoznati stiske in težave, pri tem bo upoštevala vaša pričakovanja in predloge za rešitev . Strokovni delavec ali strokovna delavka vas bo seznanila s socialno varstvenimi storitvami in prejemki, ki so vam na voljo, kako jih uveljaviti, kakšne so vaše dolžnosti, o tem kakšne mreže pomoči in program vam je na voljo.

Kdaj lahko pridete? Na razgovor lahko pridete brez predhodnega naročila in v času uradnih ur, v nujnih primerih pa vam je v poslovnem času centra za socialno delo na razpolago tudi dežurna strokovna delavka ali strokovni delavec.

Za Prvo socialno pomoč se lahko obrnete na katerikoli Center ne glede na krajevno pristojnost. Pomaga vam znotraj obsega Prve socialne pomoči nato pa vas preusmeri na krajevno pristojni CSD.

Poleg Prve socialne pomoči na CSD-jih ponujajo tudi Osebno pomoč. Le-ta je namenjena vsakomur, ki se zaradi različnih vzrokov znajde v stiski ali težavi ter lahko ob ustrezni strokovni pomoči normalno živi v svojem okolju. Za storitev se odločite prostovoljno. Glede na stisko ali težavo, ki jo imate se lahko vključite v oblike pomoči: Svetovanje, Urejanje ali Vodenje.

  • Svetovanje – v pogovoru boste opredelili problem in sklenili dogovor o svetovanju. V procesu pomoči, boste usmerjeni v spoznavanje vaših odnosov in odzivov , načinov konfrontacij, načinov sodelovanja in pogajanj pri reševanju konfliktov,k učenju novih oblik odnosov in odzivov do okolja.
  • Urejanje – kadar s svojim vedenjem ( prekomerno uživanje alkohola, nasilje) ogrožate druge ljudi iz okolja (družina) vam strokovni delavec ali strokovna delavka lahko pomagajo pri premagovanju teh stisk in težav. Cilj je, da se po zaključku osebne pomoči urejanja vključite v organizirane oblike pomoči ali samopomoči.
  • Vodenje – kadar zaradi zdravstvenih, osebnostnih ali drugih posebnosti ne morete samostojno živeti, v okolju pa obstajajo stalne oblike pomoči pri urejanju in izboljšanju vašega stanja, vam strokovni delavec ali strokovna delavka lahko pomaga pri vzpostavljanju socialne mreže za redno oskrbo (poišče možnosti pomoči v družini, med prijatelji, v organizacijah v okolju), spodbuja vas k načrtovanju in izvajanju posameznih dejavnosti, pripravi načrt dela in ga spremlja.

Opozorimo pa na še dva druga programa pomoči na CSD-ju:

  • Pomoč družini za dom, ki obsega strokovno svetovanje in pomoč družini pri urejanju odnosov med družinskimi člani/članicami, strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke ter usposabljanje družine za opravljanje njene vsakdanje vloge.
  • Podpora žrtvam kaznivih dejanj je namenjena osebam, ki jim je bila s kaznivim dejanjem neposredno povzročena kakršnakoli škoda. Do storitve je upravičen vsakdo, ki je žrtev kaznivega dejanja, storjenega v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali je kaznivo dejanje prijavil. Kadar je kaznivo dejanje storjeno izven ozemlja Republike Slovenije, je upravičenec oseba, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče. Kadar je posledica kaznivega dejanja smrt osebe, so do storitve upravičeni tudi zakonec oz. zunajzakonski partner, krvni sorodniki v ravni vrsti, posvojenec ali posvojitelj, bratje in sestre ter osebe, ki jih je ta oseba preživljala oz. jih je bila dolžna preživljati.Storitev obsega strokovno podporo in strokovno svetovanje. Strokovna podpora zajema prepoznavanje stiske upravičenca, seznanjanje in usmerjanje.
    Strokovna podpora in strokovno svetovanje se izvajata z namenom, da bi žrtvi kaznivega dejanja omogočili ustrezno psihološko, socialno in finančno izboljšanje položaja, nastalega zaradi storjenega kaznivega dejanja.

[Total: 0   Average: 0/5]

Share this post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *