Nekaj podatkov o slovenskih ženskah

V čem izstopajo od evropskega povprečja?

Povzeto po https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8693

Po visoki stopnji delovne aktivnosti

Primerjava stopenj delovne aktivnosti žensk z otroki pokaže, da sodi Slovenija od nekdaj med države z najvišjimi stopnjami. V letu 2017 je bilo med ženskami, starimi 15–64 let, ki so imele dva otroka, delovno aktivnih 87 %. S tem podatkom se je Slovenija uvrstila na drugo mesto med državami članicami EU-28, za Švedsko.

Po eni nižjih plačnih vrzeli

Slovenija z 8,7 % v letu 2018 sodi med države z nižjo plačno vrzeljo od povprečja EU-28 (15,7 %). Najvišjo razliko v plači med spoloma so imeli v Estoniji (22,7 %), najnižjo pa v Romuniji (3,0 %).

Po visokem deležu žensk, starih 30–34 let, s terciarno izobrazbo

Med ženskami, starimi 30–34 let, je bilo v 2018 v Sloveniji 56 % žensk s terciarno izobrazbo. Z vrednostjo tega podatka se je Slovenijo med preostalimi članicami EU uvrstila na 8. mesto. Največji delež terciarno izobraženih žensk je imela Litva (68 %), najmanjšega pa Romunija (28 %). Pomemben kazalnik je tudi razlika med deležem žensk, starih 30–34 let, in deležem moških iste starosti s terciarno izobrazbo. V Sloveniji je ta razlika znašala 25 odstotnih točk. To je bila najvišja razlika med članicami EU-28. Najmanjša je bila ta razlika v Nemčiji; znašala je manj kot 1 odstotno točko.

Po visokem deležu menedžerk

Po podatkih mednarodno primerljive ankete Aktivno in neaktivno prebivalstvo je bilo v Sloveniji v 2018 med menedžerji in menedžerkami 38 % žensk. S tem podatkom se je Slovenija med preostalimi članicami EU-28 uvrstila na sedmo mesto.

Po nizkih stopnjah nasilja nad ženskami

Nasilje v družini, še posebno nad otroci in ženskami je pojav, ki ga mora vsaka družba sankcionirati. V Sloveniji nam to zelo lepo uspeva saj si z Avstrijo in poljsko s 13% delimo 4. mesto med državami OECD z najnižjim nasiljem nad ženskami oziroma spadamo med prvih 10 držav na svetu (vir OECD).

So nadpovprečno agresivne

Iz kolumne Mazzini@Siol: https://siol.net/siol-plus/kolumne/miha-mazzini-slovenska-agresivnost-546172

 britanske ženske slovenske ženske
ekstravertnost12,6011,80
nevroticizem12,7411,70
psihoticizem2,675,76
neiskrenost7,7313,16
 britanski moškislovenski moški
ekstravertnost13,1912,35
nevroticizem9,8310,24
psihoticizem3,786,67
neiskrenost6,8011,95

Primerjajte le psihoticizem slovenskih žensk (5,76) in angleških moških (3,78). Če bi zdajle brali, da prihajajo v mesto angleški nogometni navijači, bi si rekli, ups, raje ostanem kar doma, pri ženi in mami. Ne veste pa, da sta vaša mama in žena bolj agresivni od angleškega navijača. Ste mar res mislili, da arhetipska vloga slovenske matere s stalnim najedanjem temelji na dobrovoljnosti, ne na agresiji? In ko že gledate tabelo, bodite pozorni tudi na podatek o neiskrenosti. Pa niso Angleži najbolj odprti ljudje na svetu, daleč od tega. A o tem kdaj drugič …

Pri čemer smo smo “Slovenci nadpovprečno agresiven in uporniški narod, ki je za povrh izredno nagnjen k upiranju avtoritetam”. In kaj je večja avtoriteta kot oče?
Vir: Janek Musek, Psihološki portreti Slovencev

Se agresivno vedejo na Centrih za Socialno Delo

Ali ste bili ogroženi s strani/se je nasilno vedel/la do zaposlenih v CSD?

moškiženske
Da55%47%
Ne39%47%

So vedno bolj dejavne v družinskem nasilju

Policijska statistika obravnave KZ-191 (nasilje v družini) kaže sledeče število obravnavanih dejanj, ločenih po spolu žrtve.

20172018201920202021
Moška žrtev238229220263203
Ženska žrtev1.1871.2821.2301.3531.184
Skupaj1.2711.3681.3361.4781.264

Na prvi pogled presenetljiva, a vsem živečim v Sloveniji še predobro poznana dejstva.

Iz policijske statistike torej jasno vidimo, da ne drži trditev nekaterih ženskih organizacij, da je 92% žensk žrtev moškega nasilja, Visoka številka preseneti, sploh ker vemo, da moški ta dejanja bistveno težje prijavljajo kot ženske.

Pa še nekaj vidimo iz policijske statistike. Če je v prvem letu COVID restrikcij družinsko nasilje zrastlo za 10,6% pa je v letu 2021 padlo za kar 15% in je bilo dejansko najbolj mirno leto zadnje petletke. Trditve o povečanjem nasilju v družini zaradi lock-downa preprosto ne držijo.

Click to rate this post!
[Total: 0 Average: 0]

Share this post

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.