Kako preživnina niža vašo kreditno sposobnost

Preživnina bremeni kreditno sposobnost tistega, ki jo je dolžan plačevati. Pri drugem staršu pa preživnina sicer ne obremenjuje kreditne sposobnosti, vpliva pa na izračun denarnega toka in posledično tudi na višino še dovoljene obremenitve. Strokovne službe bank ocenjujejo, da ne gre za diskriminacijo, ampak za upoštevanje odhodkov stranke. .

V Republiki Sloveniji se uporablja izraz preživnina tako za preživljanje (bivših) zakoncev, otrok, staršev. Pomeni preživljanje, podporo tudi vzdrževanje, pa tudi preživljanje oz. preživnino, ki jo sodišče nameni otroku. Pomeni torej vse tisto, kar je nekdo pravno dolžan nameniti za potrebno preživljanje bodisi otrok ali zakonca. Preživnina je namenjena otroku (denimo prehrana, oblačila, šolanje) in ne sme biti obremenjena z raznimi obveznostmi starša. Iz enakega razloga se v odplačilno sposobnost starša ne šteje tudi na primer otroški dodatek. Ker je preživnina določena z zakonom in praviloma na podlagi sklepa sodišča, to za kreditojemalca in banko pomeni že prevzeto obveznost in se upošteva pri izračunu odplačilne sposobnosti.

Preživnina je redni mesečni izdatek, zato bremeni kreditno sposobnost tistega, ki jo mora plačevati. Drugi stroški za otroka ne bremenijo kreditne sposobnosti, vendar jih mora stranka upoštevati med svoje redne mesečne izdatke (denimo plačilo vrtca), kar vpliva na izračun denarnega toka. Denarni tok banke preverijo pri ocenjevanju posojilne sposobnosti. Vsakdo mora oceniti, kakšni so njegovi redni mesečni izdatki (položnice, hrana, zavarovanja …), da bi se izognil finančnim težavam, pa je pomembno, da je denarni tok po vseh odtegljajih (finančne obveznosti plus redni mesečni izdatki) pozitiven. Poenostavljeno: preživnina vam takoj zniža možnosti za (višje) posojilo, stroški, ki se štejejo v denarni tok, pa le, če ste redno v minusu na računu.

Na Banki Slovenije pravijo, da poslovnim bankam konkretno te politike ne zapoveduje nihče. Obveznost plačevanja preživnine v predpisih ni izrecno izpostavljena kot okoliščina, ki jo banke morajo upoštevati pri oceni kreditne sposobnosti za potrošniške kredite, pač pa velja pravilo, da mora banka upoštevati vse okoliščine, ki so po njeni oceni relevantne za določanje kreditne sposobnosti posameznika. V prvi vrsti so tukaj relevantni podatki, ki jih zagotovi stranka ter podatki iz Sistema izmenjave informacij (SISBON). V zvezi s potrošniškimi krediti za nepremičnine pa je postopek ocene kreditne sposobnosti v zakonu o potrošniških kreditih opredeljen bolj natančno. Banke morajo pri oceni kreditne sposobnosti upoštevati poleg prihodkpv tudi izdatke.

Ni izključeno, kot ob tem dodajajo centralni bančniki, da banka v vseh primerih potrošniškega kreditiranja (pri navadnih in tistih za nepremičnino) pri presoji posojilne sposobnosti upošteva tudi obveznost preživljanja otrok – tako v primerih, ko je preživnina dočena z odločbo, kot tudi v primerih, ko preživnina sicer ni določena z odločbo oziroma, ko obveznost preživljanja izhaja iz zakona glede na konkretne življenjske situacije (starši-otroci). V slednjem primeru mora banka sama oceniti višino obremenitve za zavezanca, medtem ko v primeru odločbe lahko izhaja iz zneska, ki je naveden v odločbi.

Na Združenju bank se nočejo konkretno opredeliti do problematike. Vprašanja, ki jih izpostavljam s predlogom, so v osnovi urejena v Zakonu o potrošniških kreditih, predvsem 10. in 42. člen (konkretno vpliva preživnine zakon ne določa!) ter v poslovnih politikah bank in hranilnic. Posredno se tega dotika tudi Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljanem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice.

Kaj torej niža ali kaj viša posojilno sposobnost? Dopolnjeni zakon o potrošniških kreditih je spremenil nekatera pravila igre glede preverjanja (prihodnjih) posojilojemalcev. Pozornost banke zdaj res nekoliko bolj usmerjajo tudi na izdatke, torej, če ste ves čas v minusu, to za vas ne bo dobro.

Primer ene od slovenskih bank

Kakšno posojilno sposobnost za hipotekarno stanovanjsko posojilo ima oseba, ki živi sama, ima 1.500 Eur neto plače (skupaj s povračili stroškov za malico in prevoz 1.700 Eur), plačuje 400 Eur preživnine na mesec, sto evrov za lizing in sto evrov še za drugo posojilo?

Odgovor je: 225 Eur. Toliko lahko znaša vaš mesečni obrok. Do izračuna pridete tako, da vzamete 55 % od neto plače, to je 825 Eur, od te pa odštejete stroške za preživnino, lizing in prvo posojilo.
Če lizinga, preživnine in drugega posojila oseba nima, je njen mesečni obrok lahko 825 Eur oz. 750 Eur; 1.500 Eur mesečne plače na Lonu je namreč ravno meja – nad to plačo lahko oseba zaprosi za posojilo z mesečnim obrokom 55 % neto plače, pod tem zneskom pa z mesečnim obrokom 50 odstotkov plače.

[Total: 0   Average: 0/5]

Share this post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *