Moje težave v življenju so se začele, ko me je bivša partnerka začela lažno ovajat in prijavljat. V hipu sem skoraj postal kriminalec, čeprav ji nisem nikoli nič storil, ravno nasprotno, lepo sem skrbel zanjo in za otroke, ki so me imeli radi. To pa ni ravno veljalo zanjo, saj je bila nasilna tudi nad otroci. Zaradi nekaj let življenja in otrokov z njo, mi je naredila večletni pekel v življenju.

Namreč sama se je hvalila kako me bo uničila in kako jo vsi podpirajo in ima zaščito kot ženska v državi ter da dela po navodilih. Lažne prijave so se kar vrstile, verjeli so samo njej, CSD ‘strokovnjaki’ so pisali večinoma tako da so škodovali očetu in otrokom.

Poskušajo te odstraniti od otrok, od svojega bivališča in to odkrtito lahko delajo matere, pa jim noben nič ne reče, ampak jim celo pomagajo. Z grdim govorjenjem o očetu je mati poskušala odvrniti otroke od očeta….itd. Ko sem jaz dal prijave proti njej, so se čisto drugače odzvali, CSD tega ni verjel, policija večinoma ni hotela slišat in verjet, je celo zavajala s svojimi poročili, tožilstvo je zavračalo ovadbe, razni strokovnjaki niso zapisali vse resnice kar so izvedeli tudi otrok. Spretno so večkrat izpustili in se niti ne opredelili do nečesa s čimer bi lahko škodili materi.

Tako potem naredijo goro papirjev in v vsakem povzemajo prejšnje in še kaj dodajo kar škodi očetu, vsakič pa izpustijo kaj, kar škodi materi. Na koncu je vsega vse kriv samo še oče. Vsi so si zatiskali oči in pometali vse pod preprogo. V tej državi je tako da vse kar reče mati otrok, ima zelo večjo veljavo, očetu pa se ne verjame. Ne verjame se tudi otrokom, če to slučajno škodi materi.

Uničijo te psihično,fizično,denarno in to dan za dnem in tako moraš živeti vsak dan, hodit v službo, in bit skozi obremenjen s sistemom, ki te obravnava diskriminatorno in neenakopravno. Stroški da se braniš so zelo visoki in praktično ne moreš sploh uspeti ker si ne moreš privoščit dragih odvetnikov in se upirati državnem aparatu ki ima na voljo vsa sredstva proti tebi. Ženske pa večinoma lahko pridobijo brezplačno pravno pomoč.

Na vseh nivojih v državi, kar se tiče družinskih zadev so zaposlene samo ženske in samo ženske odločajo o vsem. Takoj občutiš na svoji koži kako je vse neenakopravno in diskriminatorno. Vse to traja predolgo in sploh nimaš možnosti da to ustaviš, kajti ko te enkrat spravijo v svoj mlin, ne moreš več iz njega.

Nobeden se ne vpraša, da smo zadaj ljudje in ne stroji, za otroke jim v resnici ni mar, za njih smo vsi samo številke, vse lepe besede o otrokovih pravicah in največjih koristih otroka so samo na papirju. Resnica je daleč od tega. Tako na koncu vse pustiš in odideš ali pa si uničiš zdravje.

Živimo v državi, v kateri so dvojna merila. Ena so za matere, ena so pa za očete. Avtomatska je miselnost da smo vsi moški nasilneži in slabi očetje, in si v glavah vseh teh ljudi in strokovnjakov že vnaprej obsojen in nimaš skoraj nobene možnosti.

Ničelna toleranca za nasilje v naši državi v praksi velja samo za očete, ženske tudi to lahko počnejo pa se jim ne more nič zgoditi. Lažne ovadbe katere dajejo matere, v praksi sploh niso sankcionirane, čeprav se ve da jih dajejo. Stavek na sodišču, da boš vse govoril po resnici, nima nobene veljave, saj tudi če se izkaže kasneje da je mati govorila naresnico, ni nobenih posledic. Na sodiščih v imenu ljudstva odloči ena sodnica….na tožilstvu odloči ali zavrne ovadbo ena tožilka….CSD mnenje napiše ena ‘strokovna delavka’….itd…Vsi te ženske pa so že od prvega dne proti očetom…..