Moj za starejšo hčer (11 let) bije hude bitke že od ločitve leta pred 8 leti. Bivša je čez dan, ko ni bilo nobenega doma spakirala in šla v XXXXX k svojim. To je po kasnejših ugotovitvah planirala vsaj tri mesece in počasi vozila stvari k svojim, zbrisala določene datoteke in slike iz domačega računalnika, …

Ne vem kateri pametnjakovič ji je svetoval da če očeta obtoži spolne zlorabe otroka da se ga bo rešila in ne bo smel več hčere vidt… Sledila je kazenska ovadba, hična preiskava, zaseg vseh računalnikov in telefonov, ne vem kolk prič vabljenih na zaslišanje (pa pustimo da je prej klicala te skupne prijatelje in jim govorila, kaj naj povejo ampak imajo določeni ljudje toliko pameti v glavi da je niso poslušali) … Hčere ni videl, razen parkrat pod nadzorom CSD-ja, skoraj leto dni in potem ko je bila kazenska ovadba zoper njega ovržena so ga pa na sodišču stisnili v kot da če ne podpiše ločitve pod pogoji, ki so jih navedli da še ne vem kolk časa ne bo videl hčere. In itak je podpisal…

No zdej smo pa spet na sodišču ker tamala od ločitve naprej joka, da želi živeti pri njemu in sva lani spomladi začela s postopkom za predodelitev otroka s podkrepljenimi dokzai o zanemarjanju otroka…

Prvo je na CSD vložil vlogo za sporazumno predodelitev, itak se ni strinjala. In takrat so se pritiski na tamalo šele začeli… Najina odvetnica je potem na sodišče vložila začasno odredbo in predodelitev. Čez 8 mesecev smo imeli rok. Najprej so poslali za mediacijo, pa kako mediacijo če se že 8 let ne moreta zment. Potem so poslali iz sodišča da morata oba na posvet na CSD. Pa pustimo, da sta že bila 5 mesecev prej. Vmes je bila na njegovo zahtevo otroku dodeljena varuhinja človekovih pravic – vsaj nekaj pozitivnega in upava, da bo to zadosti.

Otrok pa grdo nastrada, zares grdo in bo zaradi bolane mame, ki na vse konce igra žrtev in joka da ji hoče tamalo vzeti samo zato, ker ne more preboleti da jo je zapustil. Otrok je zasovražil lastno mater – potem veš kako daleč je šla. In to samo zato, ker so/smo mame v družinskem pravu zaščitene huje kot kočevski medvedi in lahko dece jebemo v živ mozak če to želimo. Tako je pri nas nastavljeno družinsko pravo. Sploh če imaš zaposleno kakšno sorodnico na CSD-ju (kot je v njenem primeru) si praktično nemočen. Nama je celo šola poslala pismo na CSD kjer razredničarka in psihoterapvtka ugotavljajo, da “je deklica v zelo hudem stresu, ki se odraža na njenem plahem vedenju, zadržanosti, nezbranosti in padcu ocen. Ima učne težave in bi v domačem okolju potrebovala spodbudo in podporo”. Šola nato mnenje po povratnem dopisu iz CSD, kjer je zaposlena ta njena sorodnica, za 1000% obrnila zgodbo in šele ko se je vpletel varuh je CSD dvignil roke.

Po drugi strani pa mama otroku ne kupi niti čevljev za obut. Sredi zime je prišla v šolo obuta v poletno oblekico in japankah ker nima nobenih superg. Vse so ji premajhne in jo tiščijo.

Tako da upava, da sedaj otrok pride k nama. Potem pa se bo šele delo začelo, ker otrok potrebuje enga ornk terapevta in pa šolske inštrukcije.

Op. urednika: Oče je sedaj dobil polno skrbništvo in otrok živi srečno pri njem.