Mati izhaja iz družine kjer je njen oče izvajal družinsko nasilje. Njen brat je postal narkoman na heroinu že kot najstnik, sama pa je zbežala od doma v srednji šoli. Oče je odraščal ob materi in njenem partnerju, ki ni sodeloval pri njegovi vzgoji.

Skupnost

Mati je bila zelo komunikativna oseba in je imela nagnjenje do zabav. V vseh letih se z očetom nista nikoli prepirala in med zakoncema ni bilo nasilja.

Prvih nekaj let je bila mati izredno ljubosumna. Očeta je zasliševala na minuto kdaj, kje in s kom je bil, ga preverjala po telefonu na delovno mesto kar mu je bilo zelo mučno. Po ločitvi je izvedel, da je po telefonu nadlegovala njegove nekdanje prijateljice.

Mati nikoli ni bila ničesar kriva tudi ko je bilo to očitno. Vedno je našla nove in nove izgovore, ki jim ni bilo konca. Nikoli se ni znala opravičiti. Če se oče ni strinjal z materjo in je povedal svoj predlog, ga je ta vedno obtožila izsiljevanja.

V času partnerstva je mati dajala izjave, ki si jih oče ni znal razložiti. Opozorila ga je, da je vsem njenim fantom bilo žal za njo in da bo žal tudi njemu. Mnogi so bili do nje nasilni. Govorila je očetu, da si nikoli ne bo našel boljše kot je ona.

Ves denar je takoj porabila, vedno je bila v dolgu. Oče je moral uvesti knjigovodstvo, drugače so vsi računi končali na njegovih ramenih vključno z njeno dohodnino.

Ločitev

Dve leti pred ločitvijo v zvezi nastopi pritajena ohladitev odnosov. V zadnjem leto gre mati na nenaden ginekološki poseg. V tem času oče opazi pri sebi spolno bolezen. Čez nekaj mesecev mati očetu grozi, da se ji bolj splača ločiti kot živeti v družini. Nato se zadeve hitro obrnejo. Po burnem prepiru glede manjše vsote denarja, oče posumi v nezvestobo matere in čez nekaj dni mati izgine skupaj z 4 letnim otrokom. O obeh ni nobene sledi 2-3 tedne, kasneje se mati z otrokom izseli. Oče najde neprimerne slike matere z neznancem in test nosečnosti opravljen manj kot 10 tednov pred ginekološkim posegom.

Oče dobi klic s policije, da je mati vložila kazensko prijavo za grožnje s smrtjo, zadeva je predana tožilcu. Čez nekaj dni mati po telefonu zagrozi očetu, da je najela ljudi, da ga bodo ubili. Oče nemudoma prijavi mater na policijo in sedaj teče postopek na tožilstvu tudi proti materi. Kasneje ob prisotnosti odvetnikov v dogovoru na tožilstvu oba kazenski prijavi umakneta. Kljub strahu matere pred očetom ga le ta kliče v nočnih urah naj pride k njej, da ji popravi računalnik, ker si to želi otrok.

Razveza

Oče prejme tožbo za ločitev, ki ga popolnoma šokira. V njej ga mati nepričakovano obtoži na več straneh dolgotrajnega in hudega fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja nad njo in otrokom, ki ga nikoli ni bilo. Otrok naj bi bil zaradi tega čustveno prizadet. Oče naj bi grozil s samomorom. Očeta mati prikaže kot pošast tako, da je sam oče zgrožen ob branju in zavedanju, da naj bi ta pošast bil prav on. Lažnih obtožb je toliko, da na vsako enostavno ne more odgovoriti. Mati očita očetu, da ima 50 kg zlata v davčni oazi ter večjo vsoto gotovine zato zahteva preživnino več sto evrov na mesec. Oče ni informiran o postopku razveze, posledicah in svojih pravicah. O tem ne ve nič saj o razvezi ni nikoli razmišljal. Oče na poravnavi prepusti skrbništvo materi, sprejme previsoko preživnino glede na svoje zmožnosti, vendarle uspe dobiti polovico stikov z otrokom. Zagovornik očeta je v razveznem postopku želel s strokovnjakom ugotoviti kdo je primernejši roditelj, vendar je temu mati nasprotovala.

Stigmatizacija

Mati je od ločitve dalje očeta intenzivno blatila in mu zastrupljala okolico, posledično je oče opazil zadržan odnos sosedov, znancev do njega. Neznanka mu je celo zažugala, “da ga ona pozna ker vsi vedo, da pretepa svojega otroka”.

Mati je tudi vsak dokument (čeprav ni bilo relevantno) na ustanove začela z večstranskimi zlaganimi opisi nasilja očeta v družini.

Mati je celo hujskala svoje prijatelje v dejanja proti očetu, da ga nadlegujejo, katerih posledica je bil fizičen napad na očeta.

Kazenska ovadba

Po ločitvi stiki nato potekajo normalno skoraj eno leto in otrok je že starejši kot 5 let. Po prvem sporu med otrokom in očetom mati takoj vloži kazensko ovadbo zaradi nasilja nad otrokom in zahtevo za začasno prepoved stikov. Vloži tudi tožbo za zmanjšanje stikov. Ni pripravljena slišati pojasnila očeta in prekine vso komunikacijo. Če jo oče počaka na ulici, da bi se pogovorila, ga mati prijavi na policijo zaradi zasledovanja. Tako mati v izbruhu očetu sama pove, da ni biološki oče. Oče se razočaran obravnave sploh ne udeleži zato mu sodišče stike ukine.

Čeprav so stiki potekali dobro mati obtoži očeta dolgotrajnega izvajanja nasilja nad otrokom, neustreznega ravnanja ter da stike oče sploh ni izvajal. Naenkrat je vse narobe. Znova je prikazan kot pošast, kar ga zelo prizadene in potolče. Očeta mati obtoži absurdnih obtožb, da otroku ni dal za jesti in piti tri dni, da ga je cel vikend pustil samega zaprtega v sobi. Ko oče pokaže slike otroka v muzeju, kamor ga je peljal, označi mati te slike za fotomontažo. Zaradi krivice in vseh pritiskov institucij oče zapade v hudo depresijo in čustveno stisko.

V sodnem postopku osebni zdravnik otroka zapiše, da so rast in razvoj otroka potekala v mejah normale. Izvid psihiatrinje pove, da je otrok primerno razvit, prijeten, zaupljiv, hitro vzpostavi kontakt, govor je primerno razvit, brez simptomatike ali prehrambenih težav, primernega razpoloženja, ni depresiven. Poročilo osnovne šole navaja, da otrok normalno napreduje in se ne razlikuje od ostalih vrstnikov. Razredničarka navede, da je otrok izredno komunikativen in živahen otrok z odličnim uspehom.

Po treh letih sojenja v katerem oče ni imel stike z otrokom je obsojen na pogojno kazen ker je “preko daljšega časa maltretiral otroka” ter, “da sodišče materi verjame ker je bila detajlna in prepričljiva, očetu pa ne”. Ob tem je sodišče kršilo pravice očeta, ker ni določilo sodnega izvedenca, kot bi ga moralo, če gre za kaznivo dejanje nad mladoletnikom.

Odtujevanje otroka

Otrok je očeta neposredno pred ločitvijo vprašal, ko je le-ta prišel po njega v vrtec “zakaj pa mi ti ne prineseš nobenega darilca, ko prideš po mene tako kot mama”? V času stikov po ločitvi je oče podaril otroku majico, ki jo je otrok zelo rad nosil. Že čez nekaj dni je bila majica ob pranju “razbarvana” in jo je mati vrgla v smeti. Otrok je tudi očital očetu, da se je “mama odselila, ker ji oče ni dajal nič denarja in jo je tepel” ter pove “da je dedek (po očetu) umrl, ker je bil zloben.”

V procesu kazenske ovadbe je po poročilu pedopsihiatrinje 5-letni otrok zavračal stike z očetom, “mami je rekel, da očetu nikoli več ne bosta odprla vrat” ter “mama mu je rekla, da sodišče ne dovoli, da bi ga oče videl več kot 2 uri.” Ko je oče otroka slučajno srečal pri sosedih je otrok očetu ukazal “naj se odstrani, da (oče) nima pravice biti z njim, drugače bo poklical policijo!” Pedopsihiatrinja zapiše: “Otrok ima zrele misli in mi je rekel, da bo šel k očetu ponovno po svojem 10. letu, da se hoče z njim srečati zunaj, ne v njegovem stanovanju, ker ga oče lahko zaklene in ne bi mogel takoj oditi, da bo v primeru, če ga oče udari, poklical mamo, ona pa policijo, zato hoče imeti pri sebi telefon. Poleg tega mi otrok ob tem opisal še, kaj bi se moralo zgoditi, da bi privolil v stik z očetom, saj je naredil cel scenarij, rekel mi je, da bi moral biti nekdo zraven, da bi moral biti stik v ambulanti ali na CSD, da bi trajal največ pol ure, da bi on sam odšel iz stika prvi, da bi ga zunaj čakala mama, ki bi ga takoj odpeljala, oče pa bi moral še dolgo časa biti tam, da bi onadva že varno odšla.” Otrok opiše stike z očetom kot “dobro, slabo, dobro, slabo”. Se je zgodilo, da oče ko je bil z njim do njega ni bil grob, ampak je bil ljubezniv in prijazen, ampak se je to zgodilo le dvakrat ali trikrat. Pedopsihiatrinja napiše “otrok je imel strah tudi ko je videl nek predmet, igračo, ki ga je na očeta spomnila” in pohvali njegovo napredovanje saj “se očeta ne spomni že več ur”.

Za rojstne dneve v času kazenske obravnave je oče želel dati otroku darilo preko CSD. Mati je darila za otroka zavrnila. Otrok kasneje piše pismo sodišču v katerem zavrača vse stike z očetom in ga blati z lažmi in besedami matere. Takrat 8 let star otrok zapiše, da mu je oče “uničil velik del življenja”.

Znižanje preživnine

Zaradi depresije, nemotiviranosti in izgube vsakega smisla oče več ne opravlja svojega dela uspešno in postane brezposeln. Ker ne zmore plačevati preživnine vloži tožbo za znižanje le-te. Mati vlaga izvršbe ter rubeže in sproži kazenski pregon, ki se izvede medtem v nekaj mesecih in oče je pogojno obsojen na pol leta poskusno 2 leti. Od vložitve tožbe za znižanje preživnine do sodbe pa mine skoraj eno leto.

V tožbi očeta za znižanje preživnine pa mati celo predloži ponarejene dokaze.

Mati na sodišču trdi, da otrok že 4 leta obiskuje glasbeno šolo učenja klavirja, da poveča stroške. Očetu pa ni znano, da bi otrok znal igrati nek inštrument zato na sodišču izrazi dvom. Na naslednjo obravnavo mati prinese račune izdane za pol leta nazaj nekega podjetja kot dokaz.

Oče preveri dejavnost podjetja ter ugotovi, da gre za podjetje materinega trenutnega partnerja registrirano za splošna gradbena dela in prijavi podjetje tržni inšpekciji. Za razliko od sodnice, stereotipov neobremenjen inšpektor potrdi trditve očeta, da ne gre za glasbeno šolo, označi take račune kot prekršek in izda denarno kazen podjetju.

Ker je mati trdila laži in ponaredila dokumente ter na ta način pridobila premoženjsko korist je oče prijavil mater na policijo zaradi krivega pričanja.

Mater zasliši policija kjer pa nadaljuje z manipulacijo ter z ponarejenim notarskim zapisom prepriča policista, da je prišlo do napake v sodnem registru in da ima podjetje dejavnost glasbene šole že vpisano. Policist ne opazi dokler ga na to ne opozori oče, da je večstranski dokument brez datuma, žiga in podpisa notarja. Zato vloži policist prijavo na okrožno državno tožilstvo (ODT).

Na ODT mati trdi, da ni vedela, da podjetje ni glasbena šola. Nato mati za vse okrivi očeta, da izvaja nad njo in njenim partnerjem psihične pritiske z vložitvijo ovadbe policiji in tržni inšpekciji. Pove, da je otrok z obiskovanjem glasbene šole prenehal zaradi groženj očeta njenemu partnerju, direktorju podjetja po pošti. Tako okrožna državna tožilka kazensko ovadbo zavrže. V kasnejšem pogovoru z tožilko oče pokaže zaprto priporočeno pismo, ki ga direktor ni želel prevzeti, zato ga je pošta vrnila očetu nazaj neprebrano. Tožilka se na to izgovarja, “da je tako kazen že izreke tržni inšpektor in ni potrebe po nadaljnjem kaznovanju matere”.

Od takrat mati nikoli več ne omenja, da otrok zna igrati klavir.

ZAKLJUČEK

Oče vloži pri 12. letih otroka tožbo za stike, katerim mati v celoti nasprotuje. Nato oče vloži tožbo za izpodbijanje očetovstva, kjer mati testu očetovstva – nasprotuje.