Uporaba tega zakona pride v poštev takrat, ko mora policija v primeru nasilja v družini, odvzeti osumljencu prostost, ker je ta storil kaznivo dejanje.

Izpolnjeni morajo biti pogoji iz 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 , 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US, 89/20 – odl. US, 191/20 – odl. US in 200/20).

Podan mora biti utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in se skriva, ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali so podane druge okoliščine, ki kažejo na to, da bo pobegnila, če je upravičena bojazen, da bo uničila sledove kaznivega dejanja ali ovirala potek postopka, ali če so podane okoliščine, ki kažejo na možnost ponovitve kaznivega dejanja. Policija običajno najprej postopa po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, na podlagi katerega izreče prepoved približevanja. Če bi dejanje storilec ponovil ali obstaja nevarnost ponovitve, pa postopa po Zakonu o kazenskem postopku.