Diskriminacija očetov

Ko vas mati ovadi se vplete feminizirana država. Vir težav #2.

Na vseh ustanovah s katerimi se boste srečali obstaja visoka verjetnost diskriminatornega odnosa do moških. Ne delajte si utvar. Ko bo prišlo do konflikta z materjo bodo te ustanove kmalu pokazale svojo pravo barvo. Kaznovani boste že “preventivno”, da se ustanove operejo odgovornosti, če bi bili morda zares krivi.

Potrebno je razumeti stanje v družbi v kateri živimo. Začelo se je z emancipacijo žensk, kar ni slabo. Vendar se je nato ta proces nadaljeval v feminizacijo ustanov, ki pa je povzročila monopolizacijo žensk nad sodnim sistemom. Tako sodbe že dolgo več niso “V imenu LJUDSTVA”, temveč “V imenu ŽENSK”! Feminizacija je monopol, monopoli pa omogočajo negativne in nedemokratične pojave, zato jih je potrebno povsod razgraditi.

Monopoli vodijo tudi negativno propagando proti svojim nasprotnikom. Tako feminizacija ne dela svet boljšega, temveč le slabšega za moške, otroke in naravne ženske same.

Korak 1: Emancipacija

Emancipacija pomeni pridobitev enakopravnega položaja. Ženska emancipacija pomeni pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi čemur nihče ne nasprotuje.

Korak 2: Feminizacija

Feminizacija pomeni naraščanje števila žensk v kaki dejavnosti ali prevzemanje ženskih značilnosti. To potrjuje Sodna statistika. Procent žensk sodnic leta 2016 pod skupaj znaša 78,35% v korist žensk. Sodišča na družinskih zadevah pa so 100% feminizirana. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na spol zaposlenega administrativnega osebja in ostalih delavk (svetovalke, višje svetovalke sodnicam).

Korak 3: Monopolizacija

Monopolizacija pomeni izključno oblast nad čim. Feminizirani organi predstavljajo monopol le enega spola. Monopoli omogočajo manipulacije, monopolisti sami pa preprečujejo vstop nasprotnikom. Brez konkurence pa ni načina, da se presoja vrednost in izboljša kvaliteta življenja. Tako monopol omogoča diskriminacijo ter izrabljanje prava, celo izvajanje pravosodnega nasilja. Monopolizacija pomeni tudi slabe storitve za prebivalstvo – v tem primeru poleg moških, predvsem v škodo otrok.

Korak 4: Predsodki in stereotipi

S feminizacijo položajev v državnih ustanovah od sodišč, centrov za socialno delo (CSD), ministrstvih in drugih (nevladnih) organizacijah so lahko nastali stereotipi in predsodki o moških in ženskah ter sodnice ustvarile sodno prakso. Ustvarjena je izkrivljena slika, ki omogoča materam zlorabe, maščevanja, izkoriščanje očetov in prevlade iz osebnih interesov in čustvovanja.

1. V tem stereotipu o nasilnih očetih, alkoholizirani pračlovek pretepe svojo ženo do smrti, medtem ko mu ona želi ubežati po letih torture.

Trditve so naslednje:

• vsak moški je lahko nasilen (kar je strokovno nepravilno),
• nasilje v družinah obstaja čeprav ga ni mogoče dokazati (v nasprotju s pravom),
• nasilje obstaja že, če se nekdo počuti ogrožen,
• kljub hkratni trditvi feministk, da za nasilje ni opravičila, opravičujejo nasilje žensk nad moškimi, ker so bile “sprovocirane” (kar so očitno dvojna merila in odstopanje od zahtevane enakopravnosti)

2. Gre tudi za marginalizacijo očetovske vloge, ki je zelo pomembna tako za sinove kot hčere. Gre za družbeno percepcijo matere, kot naravne skrbnice otrok, pri čemer je oče nedefinirana figura v vseh fazah otrokovega odraščanja.

Temu nikdar ni bilo tako, sedaj pa je to postal nekakšen aksiom, ki se uporablja brez razmisleka in brez znanstvenih podlag o njegovi verodostojnosti. To prepričanje je danes nekako zakoreninjeno v glavah večine, torej tudi ljudi, ki niso bili nikdar topogledno prizadeti, oz. v vlogi žrtve ali mučitelja.

Rezultat 5: Diskriminacija

Diskriminacija pomeni neenako obravnavanje posameznika oz. posameznice v primerjavi z nekom drugim npr. zaradi spola. Diskriminacija je ravnanje, ki ogroža, omejuje ali onemogoča prizadevanje, uresničevanje ali uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zgoraj opisani spolni sestavi je diskriminacija neizogibna. Kakor je bela rasa v suženjstvu rasistično sodila črni rasi, tako danes sodijo sodnice kot:

• ženske proti moškim,
• matere proti očetom,
• ločene matere proti ločenim očetom.

“Kadija te tuži, kadija ti sudi” je že več stoletij star izrek na Balkanu. Kadija je muslimanski sodnik. Morda nekatere sodnice tako ne čutijo in menijo, da sodijo pravično, nekatere morda tudi intimno uživajo in zlorabljajo svojo moč, kakorkoli rezultat je enak: v zadevah kjer so udeleženi moški in ženske pol-pol, sodijo le ženske.

Nastaja tudi diskriminatorna zakonodaja, ki niti na deklarativni obliki ne velja za vse, čeprav bi lahko. Tako obstaja nacionalni program preprečevanja nasilja nad ženskami.
Zakaj so zaščitene le ženske in ne tudi moški? Ženske ne morejo biti nasilne? Ali moška življenja v tej družbi ne veljajo nič?

Če si ženska ne pomeni, da si avtomatično boljši človek!