Leto 2021 si bomo v Društvu očetov (DOS) zapomnili po začetku nudenja pomoči oziroma asistenci osebi v stiski, ki je po nekaj letih obravnav klecnila v vrtincu postopkov države. Deset telefonskih pogovorov z našo telefonsko številko za klice v stiski in izmenjana elektronska pošta, to nas je pripeljalo do stanja, ko je naš prostovoljec osebi vsebinsko pojasnil način delovanja CSD in sodišč v Sloveniji.

Namreč, ugotavljamo izrazito nepoznavanje delovanja institucij, zaradi česar ljudje preredko pokličejo na pomoč, premalokrat prosijo za nasvet, kot bi bilo to znak šibkosti. Klic na pomoč pa ni znak šibkosti, temveč znak moči, znak za željo po spremembi neprijetnih okoliščin. Nepoznavanje prava škoduje, nepoznavanje sistema dela institucij škoduje.

Žal se oče treh otrok ni zmogel samostojno znajti v postopkih in ni vedel, da bo vsaka njegova pripomba, vsako njegovo sporočilo romalo v spis sodišča, kar bo podlaga za odločitev sodišča. O dodelitvi otrok, o preživnini, o obveznostih obeh staršev, o prihodnosti vsakogar izmed članov sicer razpadle družine. Ne bi preveč o materiji zadeve, a naš prostovoljec je dosegel, da bo CSD ponovno ugotavljal premoženjsko stanje, ki je danes povsem drugačno od nazadnje ugotavljanega, kar se je zgodilo pred dvema letoma in pol, ko dohodninske odločbe še niso bile vezane na pandemijo.

Mnogi ljudje, pravzaprav večina ljudi v postopkih se niti ne zaveda, da je potrebno spremenjene živjenjske okoliščine sporočati CSD, ki preprosto drugače ne more vedeti kaj se dogaja v naših življenjih. Če je kdo izgubil službo in prihodke, če je kdo žrtev nasilja – kateregakoli in kakršnegakoli nasilja – je to potrebno sporočiti. Če so se razmere glede na zadnjo odločbo ali sodbo bistveno spremenile, to je potrebno sporočiti CSD.

Mož, ki smo mu danes pomagali se je CSD izogibal do mere, da dve leti in pol ni sporočil državi, da sin že zdavnaj ne živi več pri materi, ampak se je preselil k njemu, on pa je ostal preživninski zavezanec. Z izgovorom, da ni želel zapletati in na novo odpirati postopka je na prepihu zaradi veljavnosti in izvršljivosti sodbe, ki je otroka dodelilo materi, četudi je jasno kje sin živi, kje ima stalno bivališče in kje skupaj pravzaprav tolčeta revščino. Rezultat je nedopustna in nepotrebna revščina zaradi psihičnih bolečin po ločitvi, ko se človek preprosto zacikla in ne vidi izhoda iz položaja, ki se preprosto ne neha.

S sodelovanjem CSD bomo lahko postopke za ugotovitev dejanskih razmer sprožili na novo. Današnji sestanek je pokazal, da lepa beseda lepo mesto najde. In, da je s sodelovanjem moč najti pot, ki bo vsem vpletenim lahko umirila življenja, ki se mnogim kot težki in temni oblaki zgrnejo nad glavo.

Zato nikoli ne smemo nehati pozivati ljudi naj si poiščejo pomoč, da niso sami in ne smejo ostati sami!