Skupina za samopomoč očetom v stiski

(Po vzoru Anonimnih alkoholikov in drugih društev, ki delujejo po podobnih načelih)

---

Zbrali smo se, da v krogu ljudi, ki imajo podobne težave, delimo svoje izkušnje z drugimi in si na ta način pomagamo sami. Naše okrevanje in naša osebnostna rast je odvisna od nas samih. V procesu rasti bomo pridobivali znanje in moč za spopadanje s težavami, ki jih imamo zaradi končanega odnosa. Povečali bomo svoje starševske – očetovske kompetence in skupaj prebrodili faze žalovanja za izgubljenim odnosom. Trudili se bomo, da obdržimo dober odnos z otroki, da čim bolj spoštujemo bivšo partnerko, z njo čim bolje komuniciramo in ne gojimo zamer. Na srečanjih govorimo o sebi, o svojih lastnostih in napakah, saj lahko samo te popravimo, in se s tem razbremenili.
Vodja skupine (predsednik) ni nadrejen skupini, ampak je enak ostalim. Naloga predsednika je, da izbere temo, o kateri se skupina pogovarja, daje besedo in skrbi za vrstni red tistih, ki bi radi delili svoje izkušnje. Ne govorimo drug čez drugega, ko govori eden, ostali spoštujejo njegovo pravico do besede. Z dvigom roke nakažemo, da želimo govoriti. Drugim ne dajemo svojih nasvetov, razen ko drugi to želi, ne moraliziramo in ne pametujemo. Praviloma se tikamo in kličemo po imenih. Anonimnost je zelo priporočljiva. Kar povemo na srečanju, naj to ostane na srečanju. Tudi zunaj skupine ne govorimo o drugih, spoštujemo njihovo zasebnost (anonimnost), saj le tako lahko pričakujemo, da bodo tudi naše izkušnje ostale zaupne. Srečanje se začne ob dogovorjeni uri, kdor zamudi, se tiho priključi skupini. Srečanja so praviloma dolga 2 uri, po eni uri je priporočljiv 15-minutni odmor.

---

---

POJASNILA

12 korakov in 12 izročil niso pravila, katerih se je treba držati, ampak so priporočila, orodje v pomoč, ki so v podobnih programih pokazali, da delujejo.

Bog, ki je nekajkrat omenjen, ni religiozni Bog, ampak višja sila, kot jo vsak sam razume – veren človek, agnostik ali ateist. Za nekoga je to katoliški Bog, za drugega narava, za nekoga skupinska zavest … zato je imenovanje »Bog« zgolj praktične narave.

Srečanje skupine poteka navadno takole: predsedujoči pozdravi prisotne, prebere preambulo in s predlogom teme odpre srečanje. Temo sicer lahko predlaga kdorkoli. Sledijo govorci, predsedujoči daje besedo in po potrebi prekine govorca, da imajo čas tudi drugi. Prekine za odmor, po odmoru začne drugi del srečanja in na koncu prebere obete. Molitev za spokojnost se bere skupinsko, lahko na začetku, še raje povsem na koncu, lahko pa se jo tudi izpusti.

Zaradi zaupnosti, čemur pripomore anonimnost, je srečanje zaprto – srečanja skupine se lahko udeleži le oče, ki je s svojimi težavami enak drugim. Srečanje je lahko odprto, torej se ga lahko udeleži tudi »zunanji«, kot na primer terapevt ali študent, če s tem predhodno soglaša skupina. Skupina nima terapevta, ki bi vodil skupino, lahko pa se ji prostovoljno pridruži kot oče, enak ostalim, brez obveznosti ali pričakovanj o zaslužku. Načeloma je skupina namenjena moškim, očetom, lahko pa se ji pridruži tudi ženska, mati, če se s tem strinjajo ostali člani, vendar pod pogojem, da v isti skupini oziroma na istem srečanju ni nikoli hkrati z nekdanjim partnerjem. Če bi do tega prišlo, ima moški, oče, prednost pred njo.

Članarine sami skupini ni, je pa priporočljivo, da smo člani Društva očetov Slovenije in imamo plačano članarino. Na srečanjih v živo se pobirajo prostovoljni prispevki, namenjeni zgolj stroškom srečanja, ki se porabijo s soglasjem skupine. V ta namen člani med seboj izberejo blagajnika, ki denar zbira in hrani.

PREAMBULA

Skupina za samopomoč očetom v stiski smo skupnost moških, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, tako da bi lahko rešili naše probleme in pomagali drugim, da bi si opomogli po ločitvi/razvezi.

Pogoj za pripadnost skupnosti je želja, da bi se dokončno ločili od bivše partnerke in odnosa z njo. Članarine in pristojbin ni, vzdržujemo se z lastnimi prostovoljnimi prispevki. Skupina za samopomoč razen z Društvom očetov Slovenije ni povezana z nobeno sekto, veroizpovedjo, politično stranko, organizacijo ali ustanovo. Ne želimo se vpletati v nikakršne spore, zagovarjamo zgolj stališče, da nas naši otroci potrebujejo; drugih stališč ne zagovarjamo niti jih ne zavračamo. Naš poglavitni namen je, da v življenju napredujemo, se osebnostno razvijamo in tudi drugim članom pomagamo pri tem.

MOLITEV ZA SPOKOJNOST

Bog, nakloni mi spokojnost, da sprejmem stvari, katerih ne morem spremeniti,
pogum, da spremenim stvari, katere lahko –
in modrost, da te stvari ločim.

OBETI

• Če bomo pri tej stopnji razvoja zares temeljiti, bomo strmeli, še preden bomo na pol poti.
• Spoznali bomo novo prostost in novo srečnost.
• Ne bomo obžalovali preteklosti in si tudi ne želeli zakleniti vrata vanjo.
• Doumeli bomo pomen besede spokojnost in spoznali bomo mir.
• Najsi smo zabredli še tako globoko, videli bomo, da lahko naša izkušnja koristi drugim.
• Tisti občutek nekoristnosti in samopomilovanja bo izginil.
• Izgubili bomo zanimanje za sebične reči in pridobili zanimanje za soljudi.
• Nehali bomo skrbeti samo zase.
• V celoti se bosta spremenila naša drža, naš pogled na življenje.
• Zapustila nas bosta strah pred ljudmi in pred finančno negotovostjo.
• Intuitivno bomo vedeli, kako naj bomo kos položajem, ki so nas včasih begali.
• Na lepem se bomo zavedeli, da Bog dela za nas tisto, česar prej sami nismo zmogli.
• So ti obeti pretirani? Nam se ne zdijo.
• Saj se nam uresničujejo – včasih hitreje, včasih počasneje.
• Vselej se bodo uresničili, če bomo le delali zanje.

Dvanajst korakov samopomoči očetom

1. Priznali smo, da nas je konec odnosa globoko ranil, da sami ne obvladamo situacije najbolje in spoznali, da nam bo lažje, če bomo o tem spregovorili.
2. Začeli smo verjeti, da se lahko poberemo samo s pomočjo višje sile.
3. Sklenili smo, da ne bomo več skušali vsega rešiti sami, ampak se bomo prepustili višji sili.
4. Naredili smo temeljito in pogumno lastno moralno inventuro.
5. Bogu, sebi in drugim smo izpovedali natančno naravo naših zablod in iluzij.
6. Pripravili smo se prepustiti Bogu, da nam odpravi naše značajske slabosti.
7. Ponižno smo ga prosili, naj odpravi te pomanjkljivosti.
8. Naredili smo seznam vseh, ki smo jih kdaj prizadeli, in se motivirali, da se jim oddolžimo.
9. Kjer je bilo le mogoče, smo se vsem prizadetim opravičili in oddolžili, razen v primeru, ko bi s tem škodovali njim ali drugim.
10. Še naprej smo opravljali osebno inventuro in takoj priznali, kadar smo se motili.
11. Z molitvijo in meditacijo smo si prizadevali izboljšati zavestni stik z Bogom (kakor ga sami razumemo), molili pa zgolj za spoznanje božje volje in za moč, da jo izvršujemo.
12. Potem, ko smo se po vseh teh korakih duhovno prebudili, se trudimo, da bi to sporočilo prenesli tudi drugim in ta načela udejanjali v vsem svojem početju.

Dvanajst izročil samopomoči očetom

1. Na prvem mestu je skupna korist; naše osebno okrevanje je odvisno od enotnosti skupine.
2. Glede našega skupnega namena priznavamo eno samo najvišjo avtoriteto – Boga, kakor ga razumemo sami ali skupinska zavest. Naši voditelji niso oblastniki, ampak zgolj naši zaupniki.
3. Pogoj za članstvo v skupini je želja, da bi se rešili spon preteklega odnosa.
4. Vsaka skupina naj bo samostojna, razen pri stvareh, ki so skupne vsem skupinam in Društvu.
5. Vsaka skupina ima en sam poglavitni namen – posredovati svoje sporočilo tistemu, ki še trpi zaradi izgubljenega odnosa.
6. Skupina za samopomoč se ne ukvarja s ugledom, denarjem ali zastavljanjem imena sorodni ustanovi ali organizaciji, da nas ne bi problemi z denarjem, posestjo ali ugledom odvračali od osnovnega namena skupine.
7. Vsaka skupina naj bo finančno neodvisna, zato se lahko vzdržuje s prostovoljnimi prispevki članov in podporo Društva, ne sprejema pa zunanjih prispevkov.
8. Skupina za samopomoč ni namenjena profesionalnemu delu in temelji na prostovoljnosti, organizacijo profesionalnega dela prepušča Društvu.
9. Skupina za samopomoč se ne bo organizirala v društvo ali ustanovo, lahko pa oblikuje odbore in imenuje zaupnike, odgovorne skupini in Društvu.
10. Skupina za samopomoč se ne opredeljuje do zadev, ki se je ne tičejo, in skupine ne vpleta v sporna javna vprašanja.
11. Skupina se ne oglašuje, ampak temelji na privlačnosti; v stikih z javnostjo se noben član ne opredeljuje kot član skupine.
12. Anonimnost je duhovni temelj vseh naših izročil, ki nas opominja, da imajo načela prednost pred osebnostmi.