Zgolj za občutek in večji poučenosti o patološkem narcisizmu si bomo ogledali 2 tipa narcis. V grobem jih ločimo na prikrite in odkrite (ekshibicionistični) tipe.

Odkrita tipa narcis

Začnimo z odkritimi. Pozorni moramo biti, da takega vedenja ne zamešamo s pretirano samovšečnostjo. Glavna razlika je, da narcise niso sposobne obdržati odnosa in jih ne zanima nobena čustvena usmerjenost v druge ljudi, ampak samo to, kaj drugi naredimo zanje. Sem pripisujemo tudi egocentrizem in podobne lastnosti.

Ločimo 2 odkrita tipa narcistične osebnostne motnje:

1. Omniopotenten, visoko fukncionalen tip:

Pri temu tipu gre za privlačne, očarljive in družbeno (ter osebnostno) uspešne ženske, ki svojemu delu posvečajo veliko truda in časa (morda celo več kot ostali). Doživljamo jih kot samozavestne ženske, ki zmorejo vse (to nam in tudi sebi skušajo nenehno dokazovati). Videti je, kot, da jim ovire ne predstavljajo težav in jih ne zaustavljajo. V poslovnem svetu je lahko dejstvo, da niso sposobne sočutja in empatije, tudi prednost, saj so velikokrat “deloholiki”, ki se tudi z najboljšimi rezultati težko zadovoljijo.

Problem pri tem tipu narcis se kaže ob naletu na neuspeh in njihovem odzivanju na slednjega. Zelo so čustvene (lahko celo agresivne) in manipulativne – za svoj ne uspeh krivijo druge, ali ga celo poskušajo prikriti.

2. Grandiozen, globoko oškodovan tip:

Pri tem tipu pa gre za ženske, ki svoje samovrednotenje gradijo predvsem na svojem zunanjem videzu. Verjamejo, da so superiorne in jim vse pripada brez truda. Že samo zato, ker so, kar so. Večvredne se lahko počutijo iz več razlogov: na primer zaradi svoje lepote, položajnega statusa, talentov … Ta tip narcise si želi, da njihova prepričanja o sebi potrjujejo in poveličujejo tudi drugi (čeprav rezultati, ki bi njihove dosežke potrjevali velikokrat ne obstajajo) in če do tega ne prihaja, se počutijo samotno, lahko so celo nezadovoljne ali v skrajnih primerih depresivne (kar je boleče tudi za vse bližnje).

3. Prikriti tip oseb z NOM

To so ženske, ki se na navzven zdijo skromne, požrtvovalne, ki rade pomagajo (a pozor, motiv ni humanističen, temveč izvira iz želje po občudovanju). Rade izpostavljajo občutek manjvrednosti ter ranljivosti in pričakujejo, da jih bodo drugi na tej točki pohvalili (»Joj, kako sem se zredila«). Običajno so manj uspešne in kljub svoji »manjvrednosti« istočasno degradirajo vse, ki so uspešnejši od njih.

Narcisa je še vedno narcisa

Obojim je pa skupno to, kar v resnici doživljajo. Vse v njihovem svetu namreč narekuje občutek lastne vrednosti. Zaradi praznine, srama, razcepljene samopodobe in podobno, niso sposobne ljubiti tega, kar v resnici so (posledično pa niso sposobne ljubiti niti nikogar drugega). In zato si nadenejo masko, ki nič drugega kot popolna izmišljotina. Ta namišljena oseba, ki v resnici ne obstaja (samozavestna oseba, ki je dobra po srcu …) je odraz dolgoletnega grajenja lažne samoprojekcije. Njen največji strah je prav ta občutek ničvrednosti, zato hrepenijo po tem, da bi ugajale drugim in tem, da bi jih drugi ljubili, občudovali in poveličevali (rade pretiravajo, poveličujejo svoje dosežke (tudi če niso očitni), dostikrat pretiravajo o svojih pozitivnih lastnostih …). Zanje je značilno, da sanjarijo o tem, da so enkratni in posebni in več kot ljubezen drugih jim pomeni njihovo občudovanje. Več o značilnosti narcis si lahko preberete v Prepoznajte narciso.

Viri

• https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/narcisticna-osebnostna-motnja
• Palmer, L. (2019). V opoju narcisa : kako prepoznati narcistično osebnostno motnjo, jo odstraniti iz svojega življenja in začeti znova. Ljubljana, Chiara
• V opojnem objemu narcisa (2019) – pogovor z dr. Andrejo Pšeničny
• V ogled priporočamo tudi pogovor z Dr. Ramani, na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=TLM94DnKkQo