Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih je Ustanovni zbor društva dne 21.5.2017 sprejel sklep o ustanovitvi Društva očetov Slovenije ter na svoji skupščini dne XXXXXX dopolnil:

1. člen

Društvo očetov Slovenije (v nadaljevanju Društvo) je prostovoljno, samostojno združenje državljank in državljanov Republike Slovenije, ki s prostovoljnim delovanjem uresničuje svoje interese in želje na področju enakopravnega starševstva.
Delovanje društva temelji na načelih enakopravnega in prostovoljnega združenja članov, enakih pogojih za včlanjevanje, enakopravnem odločanju oziroma soodločanju članov in na načelih javnosti dela.

2. člen – Dejavnost

Društvo je pravna oseba zasebnega prava in je vpisana v register društev in registrirana pri Upravni enoti Maribor. Društvo opravlja dejavnosti, opredeljene v tem aktu, v skladu z Ustavo in zakoni, ki veljajo v RS.

3. člen – Osnovni podatki

Ime društva je: Društvo očetov Slovenije
Sedež društva: Smetanova 86, 2000 Maribor
Davčna številka: (bo dodana, ko bo določena)
Transakcijski račun: (bo dodan, ko bo odprt)

Poslovni naslov društva je lahko drugačen od sedeža društva.

4. člen – Žig in CGP

Društvo ima svoj žig, s katerim posluje ter svojo celostno grafično podobo (CGP).

5. člen – Obveščanje

Delo društva in njegovih organov je javno.
Društvo svoje člane o delovanju obvešča preko elektronske pošte in poštnih list, internetnih forumov in socialnih omrežij.
Svoje člane lahko Društvo obvešča s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva, preko sredstev javnega obveščanja, preko spletne strani in drugih elektronskih občil. Širšo javnost lahko Društvo obvešča o svojem delu preko spletne strani in socialnih omrežij, preko medijev, tako, da organizira dogodke (npr.: okrogle mize, tiskovne konference,…) na svoje seje lahko vabi zainteresirane posameznike ter predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij in javnih medijev.

Za javnost dela in dajanje informacij o delu društva je pristojen predsednik društva.
Predsednik lahko imenuje enega ali več pooblaščencev za stike s članstvom in za stike z javnostjo.

6. člen – Sodelovanje

Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na sorodnih področjih in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti.
Društvo prav tako lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.

7. člen – Namen in cilji

Namen in cilji društva so:
i Namen društva je informiranje, svetovanje, osveščanje ter poučevanje staršev ter širše družbe, o čim bolj učinkovitem, smotrnem in etičnem ravnanju v postopkih, ki sledijo razpadu partnerske skupnosti, v kateri so se partnerjema rodili otroci in so le-ti v času končanja partnerske zveze še mladoletni;
ii Društvo se bo osredotočilo na težave očetov ter povečanje njihove vloge pri vzgoji in skrbi za otroke;
iii Člani društva osveščali javnosti, da sta za zdrav razvoj otrok potrebna oba mati in oče v popolnoma enaki meri, tako kvalitativno kot kvantitativno, tudi po razvezi in ustvarjali pogoje za razvoj prostovoljskega dela;
iv Društvo bo tvorno in pragmatično poizkušalo sodelovati pri vzpostavljanju pravnega okvira ter družbene percepcijein vloge očetov po razpadu partnerske skupnosti. Z nasveti, porojenimi iz dobrih in slabih zakonodajnih praks, katerih so bili člani in nečlani društva deležni s strani pristojnih inštitucij v preteklosti, bomo pomagali pri sprejemanju nove, boljše, z ustavo Republike Slovenije in mednarodnimi konvencijami usklajene družinske zakonodaje in nato bdeli nad njenim doslednim izvajanjem;
v Zavzemali se bomo za osveščanja strokovnih služb in pristojnih inštitucij, ki se ukvarjajo z družinsko problematiko po razpadu partnerske zveze, v kateri so bili rojeni otroci, da bodo te službe pričele slediti najnovejšim strokovnim smernicam, ratificiranim mednarodnim sporazumom, domači zakonodaji in nenazadnje členom ustave Republike Slovenije, ki obravnavajo družinsko področje;
vi Društvo bo nudilo pomoč očetom ob morebitnemu diskriminatornemu ravnanju nevladnih organizacij, socialnih služb, družinskih sodišč in organov pregona v odnosu do spola razvezanih partnerjev. V primeru nepravilnosti bomo zainteresirano javnost seznanjali s kršitvami in organom nadzora in pregona najavljali kršilce zakonodaje, ustave in temeljnih človekovih pravic;

Društvo namerava svoje poslanstvo uresničevati primarno v dobrobit mladoletnih otrok svojih članov, kakor tudi v dobrobit širše družbe, za katere obstoj je vloga očetov nujna. Naloge in cilji društva bodo določeni v letnem načrtu in strateškem planu.
Namene in cilje društvo dosega predvsem s tem, da:
– informira, svetuje in izobražuje zainteresirano javnost o problematikah družine po razvezi
– posredno pomaga svojim članom v konkretnih postopkih, vodenih pred organi socialnih služb in sodišč
– skrbi, da člani društva, ki izvajajo dejavnosti društva ravnajo v skladu s statutom društva; v primeru kršenja statuta se ukrepa v skladu s statutom.

Gojimo ničelno toleranco do družinskega nasilja, ne glede na to, kdo ga ustvarja.

8. člen – Članstvo

Član društva lahko postane vsakdo, ki je polnoleten in opravilno sposoben.
Član društva lahko postane tudi mladoletna ali delno opravilna oseba v starosti minimalno 15 let s soglasjem starša ali skrbnika.

Ob včlanitvi je član razvrščen v enega od treh razredov članstva:
i Aktivni člani so očetje mladoletnih otrok iz razpadle partnerske zveze, ki uporabljajo pomoč Društva, kot jo opredeljuje vsakoletni plan dela
ii Pasivni člani so očetje otrok iz razpadle partnerske zveze, ki ne uporabljajo pomoči Društva
iii Podporni člani so vsi drugi člani

Društva Članstvo v društvu je prostovoljno.
Vse osebe, katere želijo postati člani društva, morajo predložiti pisno pristopno izjavo, v kateri izrazijo željo postati član društva in se zavezujejo, da bodo delovali v skladu s statutom društva in plačajo letno članarino.
Članstvo velja eno leto od plačila članarine.
Upravni odbor društva lahko zavrne potencialnega člana, če presodi, da bi bilo članstvo take osebe društvu škodljivo. O tem izda sklep.

9. člen – Pravice članov

Pravice članov društva so: – da so voljeni v organe društva; – komunikacija z vsemi ostalimi člani; – da so obveščeni o delu društva ter so seznanjeni z njegovim poslovanjem; – imajo dostop do spletnega strežnika in foruma na njem ter do zaprtih skupin socialnih omrežij – da jim je omogočeno usposabljanje in izpopolnjevanje za aktivno delo v društvu; – da aktivno sodelujejo pri delu, dajejo pobude in predloge za delo in razvoj društva; – da so deležni pomoči in podpore društva; – člani, ki aktivno delujejo so upravičeni do nagrade in povračila stroškov. Pravice nečlanov društva so: – da sodelujejo v programih in projektih društva, – da so deležni laične podpore in pomoči s strani članov društva.

10. člen – Dolžnosti članov

Dolžnosti članov društva so, da: – spoštujejo statut in sklepe društva, – varujejo ugled društva, – varujejo vse podatke o članih društva, – aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva, – dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog, – prenašajo svoje izkušnje na ostale člane društva, – v postopku kandidature obvestijo člane društva o morebitnih sodnih bremenitvah in odprtih sodnih postopkih, – seznanijo Društvo, če so zaposleni, člani ali kakorkoli sodelujejo v drugi organizaciji in bi prišlo do konflikta interesov. Taki osebi lahko Društvo zavrne članstvo ali jo izključi. Plačilo članarine je dolžnost vsakega člana in pogoj za članstvo ter s tem povezane pravice ..

11. člen – Prenehanje članstva

Članstvo v društvu preneha:
i s prostovoljnih izstopom,
ii neplačilom članarine,
iii z izključitvijo,
iv s smrtjo.

Član prostovoljno izstopi iz društva tako, da društvu pošlje pisno obvestilo o izstopu.
Člana društva lahko zbor članov ali upravni odbor izključi iz društva, če ta kljub opominu ne preneha s škodljivim delovanjem proti društvu, pa tudi v primeru po 4. odstavku 8. člena statuta društva.
O izključitvi člana iz društva odloča upravni odbor društva, ukrep izključitve pa mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom, ki ga Društvo sprejme v roku enega leta od svoje ustanovitve.
Izključeni član se lahko pritoži na zbor članov kot na drugostopenjski organ, ki o zadevi dokončno odloči.

12. člen – Organi društva

Organi društva so: – zbor članov (skupščina), – upravni odbor, – predsednik – Izvršna pisarna.

13. člen – Zbor članov

Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi aktivni in pasivni člani društva.
Zbor članov je lahko reden ali izreden.
Redni zbor članov skliče predsednik enkrat letno najkasneje do 30.5. v letu.
Izredni zbor članov lahko skliče predsednik ali pa ga zahteva 1/3 aktivnih in pasivnih članov društva.
Predsednik je dolžan sklicati izredni zbor članov v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic.
Če predsednik izrednega zbor članov ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali.
Izredni zbor članov sklepa le o zadevi za katero je bil sklican.

14. člen – Sklic Zbora

O sklicu zbora članov in predloženem dnevnem redu morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 14 dni pred sklicem.
Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. Če zbor članov ni sklepčen se zasedanje odloži za 30 minut, po preteku tega časa pa je zbor članov sklepčen, če je prisotnih več kot 1/3 članov, sklepi pa so veljavno sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih članov.
Zbor članov vodi delovni predsednik, ki ga člani potrdijo pred zborom ali na začetku zbora.
Glasovanje je javno, člani pa se lahko z več kot polovico glasov vseh prisotnih na samem zasedanju odločijo tudi za tajno glasovanje.

15. člen – Naloge Zbora članov

Naloge Zbora članov so, da:
i sklepa o dnevnem redu,
ii pripravlja, sprejema in spreminja statut ter druge akte društva
iii pripravlja in sprejema letni program dela društva in strateški načrt,
iv pripravlja in sprejema finančni načrt in letno poročilo
v odloča o višini članarine,
vi voli predsednika in upravni odbor društva,
vii odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,
viii dokončno odloča o izključitvi člana iz društva, kot drugostopenjski organ,
ix odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva,
x odloča o prenehanju društva,
xii opravlja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem,
xiii odloča o nakupu in prodaji materialnih sredstev društva.

Na Zboru društva se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči in dva overovitelja.

16. člen – Predsednik

Predsednik zastopa in predstavlja Društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in v tujini, razen v primeru, ko za to delo v konkretnem primeru ali za daljše obdobje pooblasti drugega člana društva.
Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije.
Za svoje delo je odgovoren zboru članov.
Predsednika voli Zbor članov za dobo dveh let z možnostjo podaljšanja. V kolikor Zbora članov ni mogoče sklicati, predsednika izvoli Upravni odbor.

17. člen -Upravni odbor

Upravni odbor društva deluje kot kolektivno predsedstvo društva.
Člani upravnega odbora so predstavniki članov in skrbijo za
i delovanje društva in predsednika v skladu s statutom, z opredeljenimi nameni in cilji, strateškim načrtom in letnim planom,
ii demokratično delovanje društva, predsedstva in predsednika društva
iii ter za prenos idej in interesov članov v delovanje društva.

Člane upravnega odbora izvoli Zbor članov.
Upravni odbor sestavljajo 3 člani, ko je v Društvo včlanjenih vsaj 10 članov, in 5 članov, ko število članov preseže številko 500.
Predsednik društva je vedno član upravnega odbora. Člani upravnega odbora so lahko samo člani društva, članstvo v upravnem odboru je prostovoljno.
Upravni odbor se sestaja vsaj štirikrat letno. Upravni odbor se lahko sestaja osebno, na dopisni seji ali z uporabo telekomunikacijskih sredstev (telefon, videokonference, …). Upravni odbor je sklepčen, ko je prisotnih vsaj polovica članov.
Za sestanke se določi vsebino, po potrebi dnevni red in piše zapisnik, da so o dogajanju obveščeni vsi člani društva. Za prisotnost na določenem sestanku lahko član društva, zaprosi Upravni odbor. Vsak član lahko tudi predlaga vsebino oziroma temo, o kateri želi razpravo ali odločitev.

Upravni odbor odloča o:
i imenovanju in renumeriranju osebja Izvršne pisarne
ii odloča o poslovnem naslovu društva
iii imenuje člane za nosilce nalog
iv nesprejetju potencialnega člana ali izključitvi člana društva. O tem izda sklep.
v predlaga odstop predsednika društva oziroma njegovo zamenjavo Zboru društva oziroma izbere Predsednika, v kolikor Zbora članov ni mogoče izvesti.
vi sprejme odstop člana upravnega odbora in/ali predlaga njegovo zamenjavo.

18. člen – Financiranje

Društvo se financira iz članarin, ki jih za vsako leto določi Zbor članov, iz donacij, volil, prostovoljnih prispevkov, subvencij in razpisov ter pridobitnih dejavnosti društva in drugih virov – vse na podlagi odločitve Upravnega odbora. Pridobitne dejavnosti, ki jih društvo lahko opravlja povezane z nameni in nalogami društva v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje, in sicer z izvajanjem pridobitne dejavnosti:
(M) 73.120 posredovanje oglaševalskega prostora – reklamiranje sponzorjev na lastnih prireditvah;
M)74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti – strokovno svetovanje;
(Q) 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve – socialne, svetovalne, dobrodelne, izobraževalne in podobne storitve;
(R) 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas – organiziranje kulturnih, humanitarnih, družabnih in zabavnih prireditev za člane in nečlane društva, povezane z nalogami društva.

Društvo mora prihodke, ki jih ustvari z izvajanjem pridobitne dejavnosti, v celoti porabiti za doseganje namenov in osnovnih nalog društva. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična. Društvo si bo prizadevalo za pridobitev statusa humanitarnega društva in nevladne organizacije (NVO).

19. člen – Izvršna pisarna

Izvršna pisarna je oznaka za vse stalno, začasno, pogodbeno ali drugače zaposlene, ki operativno izvršujejo naloge društva pod vodstvom Predsednika. Med osebje Izvršne pisarne spadajo tudi člani – nosilci nalog. Osebje izvršne pisarne je plačano na podlagi odločitve Upravnega odbora, sprejete na predlog Predsednika. (dopolniti) Izvršna pisarna ima poslovni naslov, kjer in preko katerega komunicira s članstvom, javnostjo ter Upravnim odborom.

20. člen – Razpolaganje in omejitve

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnim finančnim načrtom, ki ga na predlog Upravnega odbora sprejme Zbor članov.
Predsednik društva je pri razpolaganju s finančnimi sredstvi omejen na …

21. člen – Poročanja

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva. Finančno in materialno poslovanje morata biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja in v skladu z računovodskimi standardi za društva. Društvo ima svoj transakcijski račun odprt pri poslovni banki.

22. člen – Zunanji strokovnjaki

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko Društvo zaposli ali najame strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja javnega prava.

23. člen – Sekcije

Društvo lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcijo ustanovi zbor članov na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delovati v skladu s statutom društva. Za svoje delo so sekcije odgovorne zboru članov.

24. člen – Prenehanje

Društvo lahko preneha s svojim delovanjem in obstojem: • po sklepu zbora članov soglasno, • po samem zakonu. V primeru prenehanja društva, preide premoženje društva na sorodno društvo ali na lokalno skupnost, proračunska sredstva pa se vrnejo proračunu. Ta statut velja takoj, ko ga potrdi ustanovni zbor članov.

V Mariboru,

Predsednik društva Dean Rutar l.r.: ——————————————