Deljeno starševstvo 50:50 je popolnoma enakopravno deljenje časa, ki ga otrok preživi z vsakim od staršev.

Kako po ločitvi?

V današnji družbi imamo veliko število ločitev in razvez. V veliko zvezah se je rodil otrok oziroma več otrok. Nekaj ločitev ali razvez se konča sporazumno, kar pomeni, da se oba nekdanja partnerja ali zakonca strinjata o načinu nadaljnje vzgoje in skrbi za njune otroke. V teh primerih se praviloma sodišče ne vtika v ločitev ali razvezo, ima pa to pravico, če presodi (običajno na predlog CSD), da sporazum staršev ni v korist otrok-a. Če je temu tako, pride ločitev ali razveza pred sodišče in otroka ali otroke sodišče praviloma dodeli enemu od staršev, drugemu pa določi t. i. stike. Po starem ZZZDR sodišče ni moglo določiti skupne skrbi za otroke, po novem Družinskem zakoniku pa je videti, da bi to lahko bilo možno. V večini primerov (preko 90%) je polno skrbništvo dobila mati, bolj ali manj občasne stike pa oče.

Kaj je torej v največjo korist otrok po ločitvi ali razvezi staršev? Kakšna oblika vzgoje in skrbi zanje je najboljša? Zagotovo to ne more biti enostransko skrbništvo enega starša in bolj ali manj redki stiki drugega starša. V tem primeru je drugi starš, v večini primerov oče, diskriminiran, manj vreden, uravnotežena vzgoja pa je onemogočena. V veliko primerih pride tudi do odtujevanja otrok-a, kar v kombinaciji z lažnimi ovadbami za nasilje, zlorabe pripelje do popolne izključitve očeta iz življenja otrok-a. To pa je najslabša možna varianta za otroka, saj si ta vedno želi obdržati oba starša.

Z vprašanjem, kako urediti otrokovo življenje po razvezi ali ločitvi, so se ukvarjali strokovnjaki po vsem svetu, najbolj pa so z rešitvami napredovale nordijske države in Nemčija. Že pred več kot dvajsetimi leti so uvedli sistem enakopravne delitve časa otrok z obema staršema, ki je danes po svetu znan kot Shared Parenting – deljeno starševstvo. V brošuri belgijske organizacije Filiatio, izdani jeseni 2016 ob 10. obletnici uvedbe deljenega starševstva v Belgiji, so navedli še nekatere druge izraze za deljeno starševstvo, kot je navedeno v spodnji razpredelnici govornih področij. Kratica za izrazom pomeni državo, v kateri je ta izraz splošno sprejet:

• Francosko: Héberment alterné, Résidence alternée, Garde Partagée, Résidence en alternance (FR), Coparentalité
• Angleško: Shared parenting, Shared-time parentingShared physical custody, Joint custody, Coparenting, To spend equal time with each of the parent (AU)
• Nizozemksko: Gedeeld verblijf, Verblijfsco-ouderschap, Gelijkwaardige verzorging en opvoeding door beide ouders (NL), Co-ouderschap, Bilocatie
• Nemško: Wechselmodell (DE), Alternierende Obhut (CH), Doppelresidenz (AT)

50:50

Govorimo o deljenem starševstvu 50:50, torej popolnoma enakopravnem deljenju časa, ki ga otrok preživi z vsakim od staršev. Belgijski sistem namreč za deljeno starševstvo šteje tudi kvazi-enakopravno deljen čas, to je med 35 – 50 %, medtem ko ostali sistemi govorijo o času, razdeljenem enakopravno točno ali vsaj skoraj točno na polovico.

Kako pravzaprav deluje ta sistem? Kako točno deliti čas otroka med oba starša? Preprosto: otrok ima dva doma, enega pri materi in drugega pri očetu, in enkrat na teden zamenja med njima. En teden je pri materi, en teden pri očetu, spet naslednji teden pri materi in tako dalje. Običajno zamenja dom v petek popoldne, po šoli. Tako je čas otroka, preživet pri vsakem od staršev, razdeljen točno na polovico. Pri majhnih otrocih je lahko menjava pogostejša, saj mlajši otroci težje prenašajo daljšo odsotnost od enega starša, pri pubertetnikih pa je lahko menjava redkejša, na primer na 14 dni, kažejo izkušnje.

Vpliv na otroke

Kakšen vpliv ima 50 selitev na leto na otroke? Glede na raziskave neodvisnih institucij po svetu imajo otroci, ki živijo v takšni ureditvi po ločitvi oziroma razvezi staršev, najmanj duševnih težav, najnižjo raven stresnega hormona in se psihološko komaj kaj razlikujejo od vrstnikov iz nuklearnih družin. Najpomembnejšo potrditev tega je dala obsežna mednarodna meta-študija pod vodstvom dr. Linde Nielsen, v kateri je sodelovalo preko 110 znanstvenikov, z naslovom »Shared physical custody: Summary of 40 studies on outcomes for children«, objavljeni leta 2014 v 52. številki publikacije »Journal of divorce and remarriage«.

Evropska zakonodaja

Kaj pravijo evropska zakonodaja in inštitucije na to? Ker so raziskave potrdile, da je deljeno starševstvo najboljša rešitev za otroke ločenih staršev, je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope oktobra 2015 skoraj soglasno (46 za, 0 proti, 2 vzdržana) sprejela Resolucijo št. 2079, a več o njej drugič. Od držav članic pa je odvisno, kako jo bodo implementirale v svoje zakonodaje. Glede na pozitivne učinke deljenega starševstva bi jo morala tudi Slovenija, če se resnično trudi v korist otrok. Sploh bi jo bila obvezna upoštevati zaradi zdravstvenih razlogov – v šolah in tudi po psihiatričnih ustanovah je vse preveč otrok iz ločenih družin, večina problematičnih v izključnem skrbništvu mater, da ne govorimo o starših, predvsem očetih, pa tudi materah, ki zbolevajo, se predajo odvisnostim ali v skrajni situaciji celo naredijo samomor.

Slabosti

Seveda ne moremo mimo slabih strani deljenega starševstva. Če ima otrok največ od obeh svetov, očetovega in materinega, moškega in ženskega, po ločitvi v deljenem starševstvu, pa zahteva več logistike, stroškov in časa.

Posebna težava je nasprotovanje konsenzualnim odločitvam enega od partnerjev ali celo odtujevanje otroka zaradi česar bo posebnega premisleka potreben resolucijski mehanizem v takšnih primerih.

Starša naj bi tudi po ločitvi živela dokaj blizu, o čemer naj bi se starša dogovorila v okviru t. i. »cochemske prakse« (po kraju Cochem v Nemčiji), o čemer tudi piše prej omenjena resolucija. Ne nazadnje pa je tu še pravno vprašanje glede delitve stroškov preživljanja otrok, na drugi strani pa prejemanje socialnih transferjev.

Prednosti

Pozitivne strani so med drugim boljše socialno življenje obeh staršev, boljša zaposljivost (manjša nezaposlenost), predvsem mater, in celo boljša finančna situacija obeh (oziroma vseh) skupaj glede na prejšnje skupne dohodke. Najbolj bistveno pa je, da je deljeno starševstvo najbolj pozitivno za otroke – in za njihovo korist vendarle gre.

Kako so napredovale nordijske dežele pri deljenem starševstvu, je za primer Švedske lepo prikazala dr. Malin Bergström na predstavitvi 29. 11. 2016 na Škotskem. Če pogledate statistiko: čez 40 % otrok ločenih staršev živi v točno 50:50 ureditvi deljenega starševstva, samo 2 % primerov ločitev ali razvez pa konča na sodišču.

Precej impresivno, kajne?

In za konec: v Nemčiji, natančneje v Bonnu, deluje ICSP, poglejte njihovo spletno stran, to je torej Mednarodni svet o deljenem starševstvu.

Pripomba

Deljenega starševstva ne smemo mešati z drugo obliko sostarševstva, to je t. i. »gnezdenje« oziroma nesting. Pri tej ureditvi otroci živijo v enem domu, menjata pa se starša. Po raziskavi dr. Hildegund Sunderhauf-Kravetz se ta način obnese samo prehodno, za določen čas, ali v primeru velikega števila otrok, sicer pa ne. Več o deljenem starševstvu je povedala na strokovnem posvetu 22. 10. 2016 na Dunaju (Fachtagung Doppelresidenz).