Spomladi je Zagovornik načela enakosti povabil naše društvo k oddaji mnenja o delovanju Zagovornika v 10 letih, odkar deluje. Zadnji zagovornik oziroma vodja je bil Miha Lobnik, znan gejevski aktivist.

Poslali smo mu naslednji odgovor, po pričakovanjih ga ni nikjer objavil, zato ga bomo objavili tukaj:

Prosimo vas za kratek zapis, za katerega vam kot iztočnice ponujamo vprašanja:

– kako dojemate delovanje Zagovornika v tem desetletnem obdobju;

S stališča enega redkih društev v državi, ki ni naklonjeno feminizmu, izmišljenim in nam popolnoma nesprejemljivim teorijam spolov, nesankcioniranemu kršenju zakonodaje, zlorab institucionaliziranega sistema pomoči resničnim žrtvam nasilja, je status Zagovornika za nas nepomemben in irelevanten, saj naši člani z njegove strani prejemajo odgovore, ki nimajo nikakršnega smisla. Žal se nihče v državi ne vpraša, kaj pomeni, “da je treba žrtvi vedno verjeti”, mi pa v temu vidimo globoko zlo, ki je razklalo našo družbo in državo. Namreč, kako naj bo moški enakopraven pred komerkoli, ko pa je sistem v celoti naravnan praktično izključno na stran in v podporo ženske. Ne glede na njena dejanja, ne glede na njene nikoli dokazane obdolžitve, ne glede na pravno katastrofo, ko ženski ni potrebno nikomur nič dokazati in ji sistem kljub ničemer vseeno verjame. Je to enakost? V kakšnem smislu je enakost, ko eden dobi vse, drugi pa nič? Kakšna enakost je, ko moškega nihče ne zasliši, nihče nič ne vpraša in nihče nič ne verjame, o njegovi usodi in tudi njegovih otrocih pa odloča multidisciplinarni team, kot bi bili v neki komunistični globeli. Se VI kdaj vprašate, kje smo moški enakopravni?

– kaj si pri delovanju Zagovornika želite v prihodnje;

Pričakovali bi, da nas institucije države, organov v sestavi vlade kdaj povabijo medse. Da bi imeli kdaj na državni ravni možnost in priložnost povedati naše, moško stališče. Da bi imeli na ravni države kdaj, kadarkoli, sogovornika. Ki v moških ne bo videl tisto, kar o nas govorijo najslabše ženske, ki ne zmorejo preboleti izmišljenih travm in to v maščevalnosti prenašajo na nekdanje partnerje in uničevalno na njune otroke. Da bi nam kdaj kdo dal glas. To bi radi. Da nas kdo preseneti in na nas naslovi vabilo na seminar, konferenco, okroglo mizo. Kamorkoli želimo priti, skoraj kamorkoli, vsi sedeži so v prvi minuti že zasedeni, nikamor ne moremo priti. Je to enakopravnost? Enakopravnost v čemu?

– zakaj se vam zdi pomembno, da država ima institucijo, kot je Zagovornik načela enakosti.

Zagovornik načela enakost je z našega stališča nam povsem trivialna pisarna.  Z nami ne sodeluje, odgovori na pisanja, ki jih očetje občasno prejmejo, so na ravni ustvarjalca, ki nima niti najmanjšega pojma, za kaj pri materiji sploh gre. Zagovornika ne jemljemo kot prijatelja, ne zaveznika, ne kot pomoč. Če Zagovornika jutri ukinejo, tega ne bomo niti opazili, saj nikdar ni pokazal zanimanja za našo plat. Avtor tega odgovora je že pisal Zagovorniku, odgovor pa je na ravni, ki je niti komentirati ne želim, saj sem dobro vzgojen moški. 

Če si Zagovornik tako predstavlja enakost, potem jo naj kar ima. Če pa hoče vedeti, kaj se dogaja v državi, če hoče vedeti, zakaj kdo od partnerjev včasih in zelo redko ne zdrži več in potem vsi kričite o femicidu, potem se nam pa le oglasite. Z veseljem pridemo na pogovor.

Rihard Fekonja

Svetovalec na kriznem telefonu

za Društvo očetov Slovenije

P. S.: Ker smo se z navedenim v celoti strinjali, smo takega tudi poslali zagovorniku.