Danes, 10. septembra, obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Pobudnika sta Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), namen dneva pa je ozaveščanje o duševnem zdravju, krepitev sočutja in spodbujanje odprtega pogovora o stiski – ter, predvsem, opomnik, da pomoč obstaja in deluje.

Številke, ki jih ne smemo spregledati

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je lani (2025) v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi – 261 moških in 75 žensk. Samomorilni količnik je znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev, kar je sicer nekoliko manj kot leto prej, a Slovenija ostaja med državami z najvišjimi stopnjami samomora v Evropski uniji – približno 1,5-krat nad povprečjem EU in skoraj dvakrat nad svetovnim povprečjem.

Razmerje med spoloma je tisto, kar bi moralo posebej pritegniti pozornost: moški v Sloveniji umirajo zaradi samomora 3- do 4-krat pogosteje kot ženske – to je izraziteje kot marsikje drugje po svetu, kjer je globalno razmerje bližje 2 : 1. Najbolj ogroženi so starejši moški, pri katerih količnik narašča s starostjo.

Zakaj moški tako redko spregovorijo

Vzroki za samomor so skoraj vedno prepleteni in kompleksni – stroka opozarja, da samomora nikoli ne gre pripisovati enemu samemu razlogu. Vseeno pa raziskave in izkušnje s terena kažejo na nekaj dejavnikov, ki pri moških pogosteje ostanejo neizrečeni: družbena pričakovanja, da moški stisko prenašajo sami, osamljenost po ločitvi ali izgubi stika z otroki, občutek nemoči v dolgotrajnih sodnih ali družinskih sporih, ter splošna nepripravljenost, da bi poiskali pomoč, dokler ni (skoraj) prepozno.

Na ocetje.si se s tovrstnimi zgodbami srečujemo pogosto – tudi prek skupin za samopomoč, kjer možje delijo izkušnje ločitev, izgube stika z otroki in dolgotrajnih pravnih bojev. To niso statistike, ki bi jih lahko natančno merili, a so del resničnosti, o kateri se premalo govori. Prav zato je pomembno, da o duševni stiski očetov in moških na splošno spregovorimo brez tabujev – in da vsak, ki pozna nekoga v stiski, ve, kam ga lahko napoti.

Kam po pomoč

• 116 123 – Klic v duševni stiski (brezplačno, 24/7)
• TOM telefon in druge svetovalnice ter lokalni centri za duševno zdravje
• Družinski zdravnik ali psihiater kot prva točka za nujno pomoč
• Ne nazadnje smo tukaj tudi mi, Društvo očetov Slovenije

Če ste v duševni stiski ali poznate nekoga, ki je, ne čakajte – pogovor je prvi korak. Skrb za duševno zdravje moških in očetov ni znak šibkosti, temveč predpogoj za to, da lahko ostanejo prisotni starši, partnerji in prijatelji.

Vir statističnih podatkov: NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje), Eurostat, WHO.