Vpeljava centralnega registra izvršb

Zakaj?

V izvršnem postopku upnik navadno predlaga več načinov poplačila (izvršilnih naslovov): iz vseh TRR dolžnika, z zarubljenjem dela plače, … Sodišče na vsakega od izvršilnih naslovov pošlje nalog za zarubljenje celotnega zneska. Vsak izvršilni naslov (banka, delodajalec, rubežnik, …) rubi do zneska na odločbi in sporoča sodišču zarubljen znesek (pogosto šele takrat, ko je zarubljen celoten znesek). Pogosto se zgodi, da prihaja do podvojevanja rubežev ter da je dolžniku zarubljeno več(kratnik), kot je dolžan. V tem primeru mora  dolžnik zaprositi za odločbo sodišča, da se mu preveč zaplenjeno vrne, kar traja. V vmesnem času gre lahko upnik v stečaj in preveč plačano je za dolžnika izgubljeno.

Predlog

Na FURS/COVL(?) se vzpostavi elektronski register izvršb, dostopen preko spletnih servisov, katerih avtentifikacijo se izvede s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Sodišče ob razsodbi vpiše dolgovani znesek in izvršilne naslove. Vsak izvršilni naslov je dolžan v roku 48 ur po izvršbi določenega zneska le-tega javiti v register izvršb. Ko elektronski register doseže znesek izvršbe takoj pošlje obvestilo o zaključku izvršbe na vse izvršilne naslove ter upnika. Izvršilni naslov po prejemu obvestila ne sme več nadaljevati z izvršbo.

Prednosti

Izogib dvojnemu plačilu (rubež na banki in na plačo v podjetju), manj birokratski postopek, precejšnje zmanjšanje obremenitve izvršilnih naslovov in sodišča

[Total: 0   Average: 0/5]

Share this post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *