Prejel sem sodbo, ki je po mojem mnenju nepravilna. Kakšne so moje možnosti?

Že 25. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravna sredstva tako predstavljajo določeno varovalo, da se lahko odpravijo nepravilnosti konkretne končne odločbe. Navsezadnje na sam sodni postopek vplivajo številni dejavniki in vsekakor ni vsaka odločitev sodišča tudi pravilna oziroma pravična. Namen pravnih sredstev je tako zagotoviti zakonitost ter varovati pravne interese udeležencev v postopku. Omogočajo nepristransko ponovno presojo odločitve in zadržanje izvršitve, v primeru nezakonitosti pa odpravo ali razveljavitev izpodbijanega akta. Poznavanje pravnih sredstev je za posameznika zelo koristno, v določenih primerih celo odločilno.

Postopek s pravnimi sredstvi seveda ni enoten, temveč je odvisen od tega o kateri vrsti postopka govorimo. V nadaljevanju bom predstavila pravna sredstva v luči kazenskega in pravdnega postopka.

PRAVNA SREDSTVA V KAZENSKEM POSTOPKU ( 366. člen Zakona o kazenskem postopku do 428. člen)

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) ureja tri vrste rednih pravnih sredstev, ki se vlagajo proti nepravnomočnim sodnim odločbam. To so pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ter pritožba zoper sklep. Sama sodna odločba postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.

  • Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje

Lahko se vloži v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Taka pravočasna pritožba tudi zadrži izvršitev sodbe. Pravico do pritožbe imajo stranke, zagovornik, obtožencev zakoniti zastopnik in oškodovanec. Potrebno pa jo je napovedati. To lahko upravičenci storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglastive sodbe oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi sodbe. Če pa je sankcija zaporna kazen, napoved ni potrebna. V vseh ostalih primerih pa pomanjkanje napovedi pomeni tudi odpoved tej pravici. Taka pritožba mora obsegati navedbo sodbe, razlog za izpodbijanje, obrazložitev pritožbe, predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi oziroma spremeni in na koncu še podpis osebe, ki se pritožuje. Sodba se sme izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, stroških kazenskega postopka, premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji. Taka pritožba se vloži na sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Pomembno je vedeti, da prepozno in nedovoljeno pritožbo (če jo je na primer podala oseba, ki nima pravice do pritožbe) sodišče zavrže. Zato je izredno pomembno predvsem upoštevanje rokov in ostalih določb. Izvod pritožbe se pošlje tudi nasprotni stranki, ki ima 15 dni, da nanjo odgovori. Potem se to predloži sodišču druge stopnje. Če pa je pritožba podana le v obtožencevo korist, se kazenska sankcija in sama pravna opredelitev dejanja ne smeta spremeniti v njegovo škodo.

  • Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje

Ta je dovoljena samo v določenih navedenih primerih: če je sodišče druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 30 let, na obravnavi dejansko stanje ugotovilo drugače in sodbo oprlo na to dejansko stanje, spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo obtožbe in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega in če je s sodbo tretji osebi vzelo predmet ali premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem ali če je pravni osebi s sodbo izreklo odvzem premoženjske koristi. O njej odloča vrhovno sodišče.

  • Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje

Zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepe sodišča, izdane na prvi stopnji, se smejo stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, pritožiti vselej, kadar ni v tem zakonu izrecno določeno, da ni pritožbe. Če ni v zakonu določeno drugače, jo je potrebno vložiti v 15 dneh od dne, ko je bil sklep vročen.

Zakon pozna tudi izredna pravna sredstva, ki se vlagajo zoper že pravnomočno sodbo ali pravnomočni sklep. V kazenskem postopku lahko uporabimo obnovo kazenskega postopka in zahtevo za varstvo zakonitosti.

  • Obnova kazenskega postopka

Kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo, se sme obnoviti samo v korist obsojenca. Razlogi so sledeči: sodba temelji na ponarejeni listini, krivi izpovedbi, prišlo je do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja, najdba dokazov za oprostitev obsojenca in podobno. To smejo zahtevati stranke in zagovornik, po obsojenčevi smrti pa tudi državni tožilec. Lahko se zahteva tudi potem, ko je obsojenec kazen že prestal.

  • Zahteva za varstvo zakonitosti

Ta se vloži zoper pravnomočno sodno odločbo iz razlogov kot so kršitev kazenskega zakonika, bistvena kršitev določb kazenskega postopka oziroma zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na samo zakonitost sodne odločbe. Smejo jo vložiti vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik.  To je potrebno storiti v treh mesecih od vročitve pravnomočne sodne odločbe pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji. O njej odloča vrhovno sodišče.

PRAVNA SREDSTVA V PRAVDNEM POSTOPKU (333. člen Zakona o pravdnem postopku do 405. člen)

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ureja dve vrsti rednih pravnih sredstev. To sta pritožba zoper sodbo in pritožba zoper sklep, ki se vlagata proti nepravnomočnim sodnim odločbam.

  • Pritožba zoper sodbo

Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Pritožba mora obsegati navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika.  Razlogi zaradi katerih se sme sodba izpodbijati so bistvena kršitev določb pravdnega postopka, zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja in zmotna uporaba materialnega prava. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej. Stranka lahko pritožbo vloži pri sodišču na 1. stopnji, ki je odločalo o zadevi v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Taka pritožba se nato da nasprotni stranki v odgovor, ki ima za to 30 dni. Če je pritožba prepozna, nepopolna ali nedovoljena, se zavrže s sklepom.

  • Pritožba zoper sklep

Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe. Stranke se smejo pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa. V tem postopku se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo (ravnokar opisano zgoraj).

Zakon pozna tudi izredna pravna sredstva, ki se vlagajo zoper pravnomočno sodno odločbo. Te se lahko vložijo le po pooblaščencu, ki je odvetnik ali ima opravljen pravniški državni izpit. To so revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba na razveljavitev sodne poravnave in obnova postopka.

  • Revizija

Stranka mora v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje podati predlog za dopustitev revizije, ki se vloži pri vrhovnem sodišču. Predlogu je potrebno priložiti izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, stranka mora v njem natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno in okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost. Sodišče bo dopustilo revizijo, v kolikor je mogoče pričakovati odločitev vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju, ki je pomebno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Torej najprej se poda predlog, ki mora biti sprejet in nato še sama revizija.

  • Zahteva za varstvo zakonitosti

To lahko vloži državno tožilstvo zoper pravnomočno sodno odločbo v treh mesecih. O njej odloča vrhovno sodišče.

  • Tožba za razveljavitev sodne poravnave

Stranka lahko sklenjeno sodno poravnavo izpodbija s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in sicer v v treh mesecih od dneva, ko je zvedela za razlog za razveljavitev. Te pa ne more več vložiti, če so pretekla tri leta od dneva, ko je bila sodna poravnava sklenjena. Taka tožba se lahko vloži iz različnih razlogov: sklenitev sodne poravnave v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, če je v postopku sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen,  če je bila sodna poravnava sklenjena glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati ali  če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka.

  • Obnova postopka

Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi. Lahko se vloži zaradi različnih razlogov, ki so navedeni v 394. členu ZPP.

KAJ SE ZGODI, KO IZČRPAMO VSA PRAVNA SREDSTVA?

Ko so enkrat izčrpana vsa pravna sredstva (torej redna in izredna) imamo na voljo ustavno pritožbo, ki jo ureja Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20). Vloži se v 60 dneh od dneva vročitve sodne odločbe. O njej odloča ustavno sodišče. Sama ustavna pritožba pa ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika.

Skrajno sredstvo je vsekakor vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Pogoj za vložitev pritožbe na ESČP je izčrpanje vseh pravnih sredstev v Republiki Sloveniji (to lahko kdaj pomeni tudi uporabo ustavne pritožbe). Pritožbo je treba vložiti na ESČP v roku šestih mesecev od izdaje odločbe (običajno ustavnega sodišča), s katero je kršena človekova pravica, ki je zagotovljena z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

VIRI

T. Jerovšek, P. Kovač, Opredelitev in razmerje do drugih ustavnih določb, dostopno na URL: https://e-kurs.si/komentar/opredelitev-in-razmerje-do-drugih-ustavnih-dolocb-60/ (17. 3. 2021)

U. Stopar, Pravo za vse informira: prejel sem sodbo. Kaj pa sedaj?, dostopno na URL: https://www.pravozavse.si/prejel-sem-sodbo-kaj-pa-sedaj/ (18. 3. 2021)

Share this post

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *